Poklic tekstopisca ali copywriterja pri nas gotovo ni eden izmed bolj prepoznavnih poklicev. Ko me ljudje tako vprašajo, kaj počnem v svojem poklicnem življenju, jim moj odgovor, da sem tekstopiska, običajno ne pove prav dosti. Večini ni jasno, kako lahko nekdo svoj delavnik preživi »zgolj« tako, da piše besedila. Mnogim se zdi, da se pisanja besedil lahko loti vsakdo. Dokler tega ne poskusijo, so v to pogosto tudi povsem prepričani. Zame tekstopisec še zdaleč ne pomeni biti le pisec besedil oziroma tekstov, čeprav to gotovo predstavlja osrednji del mojega življenja. Dobro opravljeno delo tekstopisca tako niso zgolj napisane besede, povezane v povedi in odstavke, ampak je dobro tekstopisje preplet snovanja novih idej, povezovanja teh idej v besedilo, katero na koncu govori svojo edinstveno zgodbo.
Besedilo, ki ne govori zgodbe, se bralca ne dotakne
Mogoče je največji izziv, s katerim se srečujemo tekstopisci, poznavanje raznolikih področij in tematik, s katerimi v svojih tekstih delamo. Prav tako se od dobrega tekstopisca pričakuje, da je v trenutku sposoben preklopiti med različnimi načini pisanja in nameni zapisanih besedil. Tekstopisec se težko specializira zgolj za eno vrsto besedil, tako da mora pri svojem delu znati pisati besedila za spletne strani, za mailing (email marketing), za e-novice, piar, brošure, direktno trženje, za optimizacijo spletnih strani, besedila za interakcijo na družbenih omrežjih, ipd. V oglaševanju je pri pisanju besedila cilj gotovo napisati dobro besedilo, ki pritegne bralca, se ga dotakne in, ki nenazadnje, prodaja. Čeprav je uspešnost prodaje nekega besedila pomemben faktor pri pisanju, pa mora po mojem mnenju uspešnega tekstopisca pri njegovem delu najprej in predvsem voditi ustvarjanje besedila, ki govori zgodbo. Ljudje namreč danes preberemo na tisoče informacij, večino tudi hitro pozabimo. Zanimivo je, da ljudem ostanejo v spominu zgolj določeni podatki, ki so jih prebrali povezane v zgodbi, ki se jih je na tak ali drugačen način dotaknila. Če bi iste podatke prebrali nepovezano v besedilu, ki ni govorilo zgodbe, potem obstaja velika verjetnost, da si jih ne bi uspeli zapomniti. Strokovnjaki za oglaševanje enotno ugotavljajo, da je oglaševalska vsebina, ki se prodaja, vselej podana skozi zgodbo – v nasprotnem primeru se ne prodaja dobro.
Kaj je tisto, kar naredi iz besedila zgodbo?
Besedilo je lahko pogosto napisano povsem korektno, slovnično ustrezno in slogovno neoporečno, pa mu še vedno manjka tisto nekaj več. Spodaj sem zato zbrala nekaj točk, ki se jih pri svojem delu poskušam čim bolj držati, da bi iz besedila čim večkrat ustvarila zgodbo.
Biti tekstopisec pomeni:
- Biti jasen, natančen in, najpomembneje, kreativen,
- Biti oseben (uporabljati vi, vaš/ti, tvoj),
- Biti pozitiven (pri posredovanju idej uporabljati pozitiven pristop),
- Biti jedrnat in odločen – s stilu manj je več,
- Biti strasten in navdušujoč – bralca pritegniti v svoj vrtinec misli,
- Biti vešč v statistiki, a jo uporabljati zgolj za podporo, ne za glavno nit besedila,
- Biti akcijsko naravnan – ustvariti zgodbo, ki poziva k akciji (uporaba glagolov za akcijo),
- Biti načitan in veliko brati – da se ohrani ali veča raven besednega zaklada,
- Biti domač med besednimi igrami in razumeti ritem besedila,
- Imeti čut za naslov, ki bo pritegnil,
- Biti unikaten – kopiranje je prepovedano, tekstopisje je intelektualno avtorsko delo,
- Biti čim boljši prijatelj slovnici – kar ni vselej mačji kašelj,
- Biti ažuren in vedoželjen – tekstopisec je poklic, kjer se učenje nikoli ne neha in kjer je spremljanje najnovejših oglaševalskih trendov in drugih novosti tako nujno, kakor prva skodelica jutranje kave.