Nova pravila iz 50. člena Akta o umetni inteligenci (Uredba (EU) 2024/1689), ki so začela veljati 2. avgusta 2026, uvajajo obveznosti glede preglednosti pri uporabi umetne inteligence. Da bi podjetjem olajšali razumevanje novih pravil, je Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS (AKOS) na prošnjo Slovenske oglaševalske zbornice (SOZ) pripravila pojasnila o tem, katere vsebine je treba označiti in katere ne.
Smernice za izvajanje in Kodeks ravnanja
Evropska komisija je ob začetku uporabe pravil objavila tudi smernice za izvajanje 50. člena Akta o umetni inteligenci. Te dopolnjujejo Kodeks ravnanja glede preglednosti vsebin, ustvarjenih z umetno inteligenco, in pojasnjujejo, kako naj podjetja in drugi uvajalci sistemov umetne inteligence v praksi izpolnjujejo obveznosti glede preglednosti.
V Sloveniji je za razlago in izvajanje teh določb pristojen AKOS, ki je za člane SOZ pripravil tudi pojasnila glede označevanja oglasov, ustvarjenih z umetno inteligenco, ter odgovore na najpogostejša vprašanja, med drugim, kaj je globoki ponaredek (deepfake), katere vsebine je treba označiti in katere izjeme veljajo.
Označevanje ne velja za vse primere
Ena najpomembnejših ugotovitev AKOS-a je, da zakonodaja ne zahteva označevanja vsakega oglasa, pri katerem je bila uporabljena umetna inteligenca. Najbolj pomembno je, kako je bila tehnologija uporabljena in kakšna je končna vsebina.
Po pojasnilu agencije morajo uporabniki umetne inteligence razkriti uporabo tehnologije predvsem takrat, ko ustvarjajo ali spreminjajo vsebine, ki predstavljajo globoke ponaredke (deepfake), ali kadar gre za besedila, namenjena obveščanju javnosti o zadevah javnega interesa.
Hkrati zakon predvideva tudi izjeme. Besedil ni treba posebej označiti, če so bila pred objavo pregledana oziroma uredniško preverjena in ima za njih odgovornost uredništvo ali druga odgovorna oseba. Pri umetniških, satiričnih ali izmišljijskih vsebinah zadošča, da je obstoj umetno ustvarjene vsebine razkrit na način, ki ne moti spremljanja dela.
Poenostavljeno: kdaj je potrebno označiti vsebine in kdaj ne?
✅ Označiti je potrebno, ko:
- UI ustvari ali spremeni sliko, zvok ali video, ki predstavlja “deepfake” (vsebina prikazuje nekaj ali nekoga tako realistično, da bi ljudje lahko verjeli, da je res)
- UI pripravi ali spremeni besedilo, objavljeno z namenom obveščanja javnosti o zadevah javnega interesa in ga urednik ni pregledal (sem sodijo besedila o politiki, zdravstvu, gospodarstvu ipd.)
❌ Označiti ni potrebno, ko:
- UI pomaga pri običajnem urejanju vsebine (npr. popravi slovnico, tipkarske napake ali izvede druge manjše tehnične popravke),
- UI ne spremeni bistveno vhodnih podatkov ali njihovega pomena,
- je besedilo, ustvarjeno z UI, pregledano v okviru uredniškega postopka, zanj pa odgovarja fizična ali pravna oseba
⚠️️ Posebnost:
Če je deepfake del umetniškega, ustvarjalnega, satiričnega ali izmišljenega dela, ni treba označiti vsakega posameznega prizora. Dovolj je, da je na primeren in jasen način razkrito, da delo vsebuje umetno ustvarjeno ali spremenjeno vsebino.
Prehodno obdobje za ponudnike sistemov UI
Za ponudnike sistemov umetne inteligence, vključno s sistemi za splošne namene, ki ustvarjajo sintetične zvočne, slikovne, video ali besedilne vsebine in so bili na trg dani pred 2. avgustom 2026, velja prehodno obdobje. Obveznosti glede preglednosti iz 50(2) člena Akta o umetni inteligenci bodo morali izpolnjevati najpozneje do 2. decembra 2026.
Smernice niso pravno zavezujoče, vendar predstavljajo pomembno pomoč
Kot poudarjajo na Direktoratu za digitalno družbo, smernice sicer niso pravno zavezujoče, vendar predstavljajo pomembno pomoč pri razlagi zakonodaje. Med drugim pojasnjujejo ključne pojme, kot so neposredno interaktivni sistemi umetne inteligence, sintetična vsebina, globoki ponaredki (deepfake) in besedila o zadevah javnega interesa, hkrati pa opredeljujejo tudi izjeme, denimo primere običajnega urejanja vsebin.
Nabor ikon za enotno označevanje vsebin, ustvarjenih z umetno inteligenco
Evropska komisija je ob tem pripravila tudi nabor ikon za enotno označevanje vsebin, ustvarjenih z umetno inteligenco. Njihova uporaba ni obvezna, lahko pa jih ustvarjalci, založniki in drugi uporabniki generativne umetne inteligence uporabijo pri označevanju svojih vsebin.
Objavili so tudi nabor pogosto zastavljenih vprašanj in odgovorov, ki se navezujejo na koncepte in obveznosti, ki so pojasnjeni v Smernicah Evropske komisije za uporabo 50. člena Akta o umetni inteligenci.
Več jasnosti za podjetja, manj negotovosti
Odgovor AKOS-a prinaša pomembno razjasnitev za slovensko oglaševalsko in marketinško industrijo, kjer je bilo v zadnjih mesecih veliko vprašanj o tem, ali bo treba zaradi uporabe UI označiti praktično vsako oglaševalsko vsebino.
Pojasnilo kaže, da evropska pravila niso namenjena označevanju vsake uporabe UI, ampak predvsem primerom, kjer obstaja večje tveganje za zavajanje javnosti ali prikrivanje umetno ustvarjenih vsebin.
Obenem podjetjem sporoča, da bo odgovorna in pregledna uporaba umetne inteligence postala pomemben del poslovne prakse, saj bodo morali v primeru nadzora znati dokazati, da njihove rešitve izpolnjujejo zahteve evropske zakonodaje.
Vir: AKOS.
