Pozornost je postala valuta, splet pa je njena banka 

Ravno zdaj, ko bereš te vrstice, poteka transakcija. Ne s tvojim denarjem, ampak z nečim, kar je veliko bolj osebno in kar je težje dobiti nazaj. S tvojo pozornostjo. 

Dolga leta smo govorili o denarju kot o največjemu merilu vrednosti. Prihodki, dobiček, donosnost naložbe,  vse to je dolgo časa določalo uspeh v poslovnem svetu. A v digitalnem svetu je tiho prevzel oblast drugačen sistem. 

Pozornost je postala valuta. In splet je banka v kateri se pozornost hrani, izmenjuje in množi. 

Nov ekonomski sistem 

Ekonomija pozornosti ni nov koncept. Ekonomisti in medijski teoretiki jo opisujejo že desetletja. A splet je ni le pospešil, temveč jo je industrializiral. Zgradil je infrastrukturo za pridobivanje človeške pozornosti v obsegu, kakršnega si noben prejšnji medij ni mogel predstavljati. 

Vsaka ekonomija temelji na pomanjkanju. V fizičnem svetu to pomeni omejene vire, kapital in delovno silo.  

Vsebino je enostavno ustvariti saj je distribucija takojšnja. Vsakdo lahko hitro doseže globalno občinstvo. A ko je vsebina postala neomejena, je nekaj drugega postalo redko. 

Človeška pozornost. 

Vsebine na spletu je več, kot jo lahko kdorkoli pogleda oziroma porabi, a časa in zbranosti za njihovo konzumacijo je omejeno. To neravnovesje je ustvarilo novo ekonomijo, v kateri ima pozornost resnično vrednost. 

Kako deluje pozornost 

Če splet deluje kot banka, potem je vsaka interakcija transakcija. 

  • Ko nekdo gleda tvojo vsebino, pridobiš pozornost. 
  • Ko gre mimo, jo izgubiš. 
  • Ko ti začne slediti, se tvoja bilanca poveča. 
  • Ko sodeluje, se tvoja vrednost poveča. 

Nekatere blagovne znamke nenehno poskušajo iztržiti, zato potiskajo oglase, zahtevajo klike in silijo v konverzije. 

Druge sistem razumejo bolje zato najprej investirajo v: 

  • kakovostno vsebino, 
  • zabavo, 
  • izobraževanje in 
  • povezovanje. 

Tako sčasoma zgradijo zaupanje ta pa jim prinese več pozornosti. 

Kakovost > količina 

Vsa pozornost nima enake vrednosti. Kliki in prikazi sami po sebi ne pomenijo veliko. Lahko kupiš vidnost, ne moreš pa zagotoviti prave pozornosti. 

Hiter premik ali naključen klik imata malo vrednosti v primerjavi z: 

  • časom, ki ga nekdo nameni, 
  • čustveno povezavo in 
  • resničnim zanimanjem. 

Kakovostna pozornost, ki gradi zaupanje in spodbuja dejanja, je veliko bolj dragocena kot sama količina pozornosti. V ekonomiji pozornosti je zato globina povezave pomembnejša od samega dosega. 

Cena izgube pozornosti 

Tako kot pozornost lahko pridobiš, jo lahko tudi izgubiš. Nepomembna sporočila, agresivno oglaševanje ali pomanjkanje avtentičnosti hitro spodkopljejo zaupanje. In v svetu neskončnih alternativ uporabniki brez oklevanja odidejo drugam. 

Cena izgube pozornosti ni le manjši odziv uporabnikov, ampak nevidnost. Na spletu pa nevidnost pomeni, da praktično ne obstajaš. 

Kdo nadzoruje pozornost? 

Pogosto se zdi, da platforme in algoritmi popolnoma nadzorujejo, kaj vidimo na spletu. Res je, da algoritmi pomembno vplivajo na to, katere vsebine postanejo bolj vidne, vendar sami ne ustvarjajo zanimanja. Njihova naloga je predvsem spremljanje vedenja uporabnikov in analiziranje, katerim vsebinam ljudje namenjajo največ pozornosti.  

Opazujejo klike, oglede, komentarje, delitve in čas, ki ga uporabniki preživijo ob določeni vsebini. Na podlagi teh signalov nato določene objave dodatno izpostavljajo širšemu občinstvu. Zaradi tega pogosto dobimo občutek, da algoritmi sami odločajo o uspehu posamezne vsebine ali blagovne znamke. V resnici pa digitalni prostor še vedno najbolj oblikujejo ljudje s svojo pozornostjo, interesi in odzivi. 

Kako zmagati v ekonomiji pozornosti? 

Uspeh danes ni več v tem, da ustvarjaš največ vsebine ali porabiš največ denarja za oglase. V svetu nenehnih informacij in distrakcij je pozornost postala ena najdragocenejših dobrin, zato jo morajo blagovne znamke najprej zaslužiti. 

To zahteva: 

  • doslednost, 
  • jasnost, 
  • relevantnost in 
  • resnično vrednost. 

Ljudje hitro prepoznajo površinsko ali vsiljivo komunikacijo, zato zgolj iskanje klikov pogosto ni dovolj za dolgoročen uspeh. Uspešne so tiste blagovne znamke, ki gradijo zaupanje in spoštujejo pozornost svojega občinstva, namesto da bi jo izkoriščale. 

Razmislek o vrednosti 

Če je pozornost valuta, potem je vsak kos vsebine, vsaka kampanja in vsaka interakcija finančna odločitev. 

Ali ustvarjaš vrednost ali jo izčrpavaš? 

Ali ustvarjaš pozornost ali jo izgubljaš? 

Na koncu splet ne nagrajuje tistih, ki porabijo največ denarja. Nagrajuje tiste, ki razumejo, kako pozornost deluje in kako jo spremeniti v nekaj trajnega. 

Pozornost je valuta. Splet je banka. 

Vprašanje pa je ali pametno investiraš? 

Viri:  
https://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=6714538 
https://medium.com/@balintioana/attention-as-currency-the-new-capital-of-the-21st-century-e7ce048d30f1 

Tina Jeran
Tina Jeran
Specialistka za digitalni performance marketing s poglobljenim razumevanjem oglaševanja na platformah Google in Meta. V analitiki najde jasnost in strukturo, fotografski spomin pa ji omogoča hitro zaznavanje anomalij in potencialov. Uživa v potovanjih, še posebej po Aziji, debate, prežete s sarkazmom, so njeno naravno okolje. Če bi lahko, bi namesto človeških sodelavcev izbrala mačke, a se za zdaj zadovoljno znajde tudi v dobri ekipi.
Mnenja in stališča, izražena v tem članku, so izključno avtorjeva in ne odražajo nujno stališč podjetja W3B, d. o. o.

Naročite se na #hashtag e-novice!

Novo na #hashtag.si

Google Shopping Ads v Sloveniji

Gre za oglase, pri katerih uporabnik že med iskanjem vidi konkreten izdelek, njegovo fotografijo, ceno in trgovca. Namesto klasičnega tekstovnega oglasa tako dobi precej bolj neposreden odgovor na svoje iskanje.  Če nekdo na Googlu na primer išče »moški tekaški copati«, mu lahko Shopping oglas že med rezultati prikaže različne modele, njihove cene in fotografije. Uporabnik lahko ponudbo primerja, še preden obišče spletno trgovino.  Zakaj je Shopping...

Črni petek skozi oči kupca: dobra izkušnja prodaja

Črni petek za kupca pomeni poplavo oglasov, ponudb, odstotkov in odločitev. E-poštni predal se napolni z »najboljšimi ponudbami leta«, na družbenih omrežjih znamke tekmujejo za klike, rdeči odstotki pa so praktično povsod. V takšnem hrupu lahko največ pozornosti dobi prav znamka, ki ne kriči najglasneje, ampak kupcu najbolj olajša življenje.  Dobra celostna uporabniška izkušnja oziroma CX se začne že pred prvim popustom. Jasna in pravočasna...

Nekateri uporabniki so označili, da ta objava deluje kot »UI slop«

Če se vam med »scrollanjem« po LinkedInu zazdi, da je bila objava ustvarjena z UI in v resnici ne pove prav veliko, lahko to po novem sporočite tudi LinkedInu.  Platforma je uvedla novo možnost »Seems like AI slop«, s katero lahko označite objave in komentarje, ki se vam zdijo generični, nizkokakovostni, pretirano umetni ali brez prave dodane vrednosti.  Možnost je na voljo tako pri objavah kot...

ChatGPT oglasi tudi v Sloveniji

ChatGPT je v Sloveniji dobil novo vsebinsko plast: oglase. OpenAI je svojo oglaševalsko platformo razširil na 31 evropskih trgov, med katerimi je tudi Slovenija. Gre za pomemben korak pri razvoju ChatGPT-ja v oglaševalski kanal, saj se znamke s svojimi sporočili selijo neposredno v okolje, kjer uporabniki raziskujejo, primerjajo izdelke in storitve ter iščejo pomoč pri nakupnih odločitvah.  Oglasi se lahko prikazujejo polnoletnim uporabnikom paketov Free...