Pozornost je postala valuta, splet pa je njena banka 

Ravno zdaj, ko bereš te vrstice, poteka transakcija. Ne s tvojim denarjem, ampak z nečim, kar je veliko bolj osebno in kar je težje dobiti nazaj. S tvojo pozornostjo. 

Dolga leta smo govorili o denarju kot o največjemu merilu vrednosti. Prihodki, dobiček, donosnost naložbe,  vse to je dolgo časa določalo uspeh v poslovnem svetu. A v digitalnem svetu je tiho prevzel oblast drugačen sistem. 

Pozornost je postala valuta. In splet je banka v kateri se pozornost hrani, izmenjuje in množi. 

Nov ekonomski sistem 

Ekonomija pozornosti ni nov koncept. Ekonomisti in medijski teoretiki jo opisujejo že desetletja. A splet je ni le pospešil, temveč jo je industrializiral. Zgradil je infrastrukturo za pridobivanje človeške pozornosti v obsegu, kakršnega si noben prejšnji medij ni mogel predstavljati. 

Vsaka ekonomija temelji na pomanjkanju. V fizičnem svetu to pomeni omejene vire, kapital in delovno silo.  

Vsebino je enostavno ustvariti saj je distribucija takojšnja. Vsakdo lahko hitro doseže globalno občinstvo. A ko je vsebina postala neomejena, je nekaj drugega postalo redko. 

Človeška pozornost. 

Vsebine na spletu je več, kot jo lahko kdorkoli pogleda oziroma porabi, a časa in zbranosti za njihovo konzumacijo je omejeno. To neravnovesje je ustvarilo novo ekonomijo, v kateri ima pozornost resnično vrednost. 

Kako deluje pozornost 

Če splet deluje kot banka, potem je vsaka interakcija transakcija. 

  • Ko nekdo gleda tvojo vsebino, pridobiš pozornost. 
  • Ko gre mimo, jo izgubiš. 
  • Ko ti začne slediti, se tvoja bilanca poveča. 
  • Ko sodeluje, se tvoja vrednost poveča. 

Nekatere blagovne znamke nenehno poskušajo iztržiti, zato potiskajo oglase, zahtevajo klike in silijo v konverzije. 

Druge sistem razumejo bolje zato najprej investirajo v: 

  • kakovostno vsebino, 
  • zabavo, 
  • izobraževanje in 
  • povezovanje. 

Tako sčasoma zgradijo zaupanje ta pa jim prinese več pozornosti. 

Kakovost > količina 

Vsa pozornost nima enake vrednosti. Kliki in prikazi sami po sebi ne pomenijo veliko. Lahko kupiš vidnost, ne moreš pa zagotoviti prave pozornosti. 

Hiter premik ali naključen klik imata malo vrednosti v primerjavi z: 

  • časom, ki ga nekdo nameni, 
  • čustveno povezavo in 
  • resničnim zanimanjem. 

Kakovostna pozornost, ki gradi zaupanje in spodbuja dejanja, je veliko bolj dragocena kot sama količina pozornosti. V ekonomiji pozornosti je zato globina povezave pomembnejša od samega dosega. 

Cena izgube pozornosti 

Tako kot pozornost lahko pridobiš, jo lahko tudi izgubiš. Nepomembna sporočila, agresivno oglaševanje ali pomanjkanje avtentičnosti hitro spodkopljejo zaupanje. In v svetu neskončnih alternativ uporabniki brez oklevanja odidejo drugam. 

Cena izgube pozornosti ni le manjši odziv uporabnikov, ampak nevidnost. Na spletu pa nevidnost pomeni, da praktično ne obstajaš. 

Kdo nadzoruje pozornost? 

Pogosto se zdi, da platforme in algoritmi popolnoma nadzorujejo, kaj vidimo na spletu. Res je, da algoritmi pomembno vplivajo na to, katere vsebine postanejo bolj vidne, vendar sami ne ustvarjajo zanimanja. Njihova naloga je predvsem spremljanje vedenja uporabnikov in analiziranje, katerim vsebinam ljudje namenjajo največ pozornosti.  

Opazujejo klike, oglede, komentarje, delitve in čas, ki ga uporabniki preživijo ob določeni vsebini. Na podlagi teh signalov nato določene objave dodatno izpostavljajo širšemu občinstvu. Zaradi tega pogosto dobimo občutek, da algoritmi sami odločajo o uspehu posamezne vsebine ali blagovne znamke. V resnici pa digitalni prostor še vedno najbolj oblikujejo ljudje s svojo pozornostjo, interesi in odzivi. 

Kako zmagati v ekonomiji pozornosti? 

Uspeh danes ni več v tem, da ustvarjaš največ vsebine ali porabiš največ denarja za oglase. V svetu nenehnih informacij in distrakcij je pozornost postala ena najdragocenejših dobrin, zato jo morajo blagovne znamke najprej zaslužiti. 

To zahteva: 

  • doslednost, 
  • jasnost, 
  • relevantnost in 
  • resnično vrednost. 

Ljudje hitro prepoznajo površinsko ali vsiljivo komunikacijo, zato zgolj iskanje klikov pogosto ni dovolj za dolgoročen uspeh. Uspešne so tiste blagovne znamke, ki gradijo zaupanje in spoštujejo pozornost svojega občinstva, namesto da bi jo izkoriščale. 

Razmislek o vrednosti 

Če je pozornost valuta, potem je vsak kos vsebine, vsaka kampanja in vsaka interakcija finančna odločitev. 

Ali ustvarjaš vrednost ali jo izčrpavaš? 

Ali ustvarjaš pozornost ali jo izgubljaš? 

Na koncu splet ne nagrajuje tistih, ki porabijo največ denarja. Nagrajuje tiste, ki razumejo, kako pozornost deluje in kako jo spremeniti v nekaj trajnega. 

Pozornost je valuta. Splet je banka. 

Vprašanje pa je ali pametno investiraš? 

Viri:  
https://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=6714538 
https://medium.com/@balintioana/attention-as-currency-the-new-capital-of-the-21st-century-e7ce048d30f1 

Tina Jeran
Tina Jeran
Specialistka za digitalni performance marketing s poglobljenim razumevanjem oglaševanja na platformah Google in Meta. V analitiki najde jasnost in strukturo, fotografski spomin pa ji omogoča hitro zaznavanje anomalij in potencialov. Uživa v potovanjih, še posebej po Aziji, debate, prežete s sarkazmom, so njeno naravno okolje. Če bi lahko, bi namesto človeških sodelavcev izbrala mačke, a se za zdaj zadovoljno znajde tudi v dobri ekipi.
Mnenja in stališča, izražena v tem članku, so izključno avtorjeva in ne odražajo nujno stališč podjetja W3B, d. o. o.

Naročite se na #hashtag e-novice!

Novo na #hashtag.si

Prihodnost kreativnosti ni samo v generiranju vsebin

V preteklem mesecu smo svoja obzorja širili na SOZ Akademiji. Ravid Kuperberg, trener strukturiranega kreativnega razmišljanja v svetu komunikacije blagovnih znamk v podjetju Mindscpaes je ponudil številne zanimive vpoglede v načine razmišljanja, kako zaradi UI drugače razmišljati o idejah. UI sama po sebi še ni kreativna Eno izmed osrednjih sporočil, ki jih je izpostavil, je bil, da UI sama po sebi še ni kreativna. Lahko generira...

#INSPIRACIJA: ko kampanja ni samo kampanja 

Če iščete inspiracijo in ne pregledujete tujih kampanj, delate nekaj narobe. Tuje kampanje nam pokažejo, kako lahko isto stvar povemo na toliko različnih načinov: bolj drzno, bolj čustveno, bolj duhovito ali preprosto bolj jasno.  Včasih je dovolj že dober slogan, drugič zanimiv format in tretjič ideja, ki je tako preprosta, da se vprašamo, »Zakaj se tega nismo spomnili sami?«. In ravno zato jih je vredno spremljati, opazovati in analizirati. Niti približno zato, da bi jih kopirali, ampak zato, da lažje razumemo,...

Album, ki še ni izšel, a je sprožil globalni marketinški val

Ko glasba postane marketinško orodje za različne globalne brande Ledena skulptura, ki je sprožila viralnost  Drake je kampanjo začel z masivno ledeno instalacijo v Torontu, v kateri je bil skrit datum izida albuma. Dogodek je pritegnil množice oboževalcev, ki so skušali “odkleniti” skrivnost: od lomljenja in taljenja ledu do livestreamov na družbenih omrežjih.  Ključni element kampanje ni bil le vizualen, ampak interakcija z občinstvom. V tem primeru občinstvo ni bilo zgolj...

Izbira tipografije: med estetiko in funkcijo 

Zakaj izbira pisave vpliva na zaznavo branda Tipografija ni le oblika črk, ampak nosilec karakterja. Je glas blagovne znamke. Še preden uporabnik prebere vsebino, tipografija ustvari občutek: ali je blagovna znamka resna, sodobna, igriva, luksuzna ali tehnična“? Karakter pred estetiko Vsaka blagovna znamka ima osebnost. Je formalna ali sproščena? Tradicionalna ali inovativna? Minimalistična ali izrazita?  • Serifne pisave pogosto delujejo klasično, zaupanja vredno in strukturirano.  • Neserifne pisave delujejo sodobno, čisto in...