Konec marca 2026 je Wikipedia sprejela eno najstrožjih odločitev v svoji zgodovini in uradno prepovedala objavo člankov, ki jih napiše umetna inteligenca.
Platforma, ki jo milijoni ljudi še vedno razumejo kot zadnjo večjo utrdbo “človeškega interneta”, je s tem jasno pokazala, da v obdobju poplave generičnih UI vsebin ne želi postati še ena zbirka besedil brez odgovornosti, avtorstva in preverljivosti.
Nova pravila prepovedujejo uporabo velikih jezikovnih modelov (LLM) za pisanje ali prepisovanje člankov na angleški Wikipediji, dovoljujeta pa dve izjemi: manjše slogovne popravke in prevode, ki jih mora nato pregledati človek. Razlog za prepoved ni samo strah pred netočnostmi, ampak predvsem dejstvo, da UI pogosto ustvarja izmišljene vire, napačne reference in samozavestno zapisane trditve, ki nimajo nobene dejanske podlage.
Odločitev ni prišla čez noč. Wikipedijini uredniki že več kot leto opozarjajo na porast tako imenovanega “UI slopa”, vsebin, ki na prvi pogled delujejo povsem legitimno, v resnici pa vsebujejo kopico napačnih informacij. Nekateri prostovoljci so celo opisovali, da so “poplavljeni z groznimi UI osnutki”, ki jih je treba ročno popravljati ali brisati.
Ironično je, da se prepoved dogaja ravno v trenutku, ko UI orodja postajajo glavni način iskanja informacij. Chat GPT je leta 2025 po številu obiskov celo prehitel Wikipedijo, splet pa je postal nasičen z vsebinami, ki so tehnično pravilne, ampak pogosto brez globine, konteksta ali resničnega razumevanja teme.
Wikipedia tako danes ne brani samo svojih pravil, ampak tudi idejo, da internet še vedno potrebuje ljudi, ki informacije preverjajo, dvomijo vanje in jih pišejo z občutkom odgovornosti. V času, ko lahko članek v nekaj sekundah ustvari praktično vsak chatbot, je ravno človeški podpis postal najredkejša stvar na spletu.
Vir: The Verge (naslovna fotografija), Wikipedia, The Guardian
