Diggit – konferenca, ki jo zaznamujejo digitalni trendi in inovacije v svetu oglaševanja – je letos že desetič zapored postregel z zanimivim naborom mednarodnih govorcev, prevladujoča tematika pa je bila umetna inteligenca, ki nas spremlja že skoraj na vsakem koraku in bo po mnenju večine kmalu postala sestavni del vsakdana.
Čeprav je umetna inteligenca med nami že kar nekaj časa, je svoj razcvet doživela nedavno, ko je splošni javnosti postala javno dostopna z orodjem ChatGPT. Ta zaenkrat še ne premore čustvene inteligence (emotional intelligence), kar je poglavitni razlog, da strokovnjaki čez noč ne bomo ostali brez služb. Nasprotno, ChatGPT je lahko naš novi sodelavec, ki nam priskoči na pomoč pri dolgotrajnih in repetitivnih nalogah in nam tako olajša delo.
Inovacije so seveda ključni del razvoja, zato lahko v prihajajočih letih pričakujemo korenite spremembe v načinu dela in nalogah, ki jih bomo ljudje opravljali, najverjetneje pa se bodo s tem razlogom oblikovala nova delovna mesta, ki jih do danes nismo poznali.
Za vtise s konference in njihov pogled na prihodnost smo prosili tri strokovnjake, ki se pri svojem delu vsak na svoj že spoznavajo s prednostmi uporabe umetne inteligence.
Oglaševanje je mrtvo? Transformiraj se zdaj in surfaj na valu AI.
To, da bomo v naslednjih mesecih, letih, desetletjih svoje delovne procese znotraj ustvarjanja marketinških vsebin avtomatizirali s pomočjo umetne inteligence, je neizogibno dejstvo. Vsi pa se sprašujemo, kakšne spremembe bo to prineslo – na mikro in makro ravni. Torej, kako bo to učinkovalo najprej na opravljanje nalog slehernega posameznika, nadalje, kako bo to preobrazilo tipologijo delovnih mest, sistem izobraževanja ter profilov poklicev, kako bo zamajalo ali nadgradilo naše poslovanje z naročniki ter nenazadnje, kakšna bo globalna marketinška krajina kot posledica teh preobrazb?
Naj soočim nekaj uvidov iz letošnjega zelo futuristično naravnanega Diggita, ki nemara ponudijo zametke odgovorov na zgornja vprašanja ter obenem sugerirajo osnovo za prve poslovno-strateške odločitve pri (re)organizaciji delovanja.
Na najbolj provokativni okrogli mizi dneva ‘Oglaševanje je mrtvo – naj živi oglaševanje’ so si bili tuji govorci skladni, da oglaševalska industrija kot taka slabi, saj cena vsebine upada. Izpostavljajo, da se zato ponuja priložnost v transformaciji storitev, s čimer se bodo agencije približale startupovskemu poslovnemu modelu, temelječem na celostnih inovacijah. S podobno tematiko se je soočila tudi okrogla miza treh slovenskih marketinških strokovnjakov. Tim Berce meni, da bo UI nadomestila 90 % produkcije tekstopisja. Simon Cetin opozarja, da je integracija UI v sedanje poslovanje ključna v smislu investicij in razvoja personaliziranih UI-jev; v Ipromu si, na primer, želi hišnega robota, ki bo stvari, ki jih je sam povedal že n-krat, zdaj govoril namesto njega. Igor Pauletič pa pomirja (ali ne), da se ni za bati, da zaradi UI ne bomo delali nič manj, kot še zaradi nobene iznajdbe nismo (ogenj, elektrika, vlak, internet ipd.), le da bomo počeli drugačne stvari in to bolj učinkovito.
Z več spoznanji z Diggita bomo še postregli. Do takrat pa: če želite v industriji marketinga in oglaševanja še naprej uspevati, je pomembno, da se začnete transformirati zdaj in da ujamete val umetne inteligence. – Maša Arko, vodja optimizacije procesov, W3B
Umetna inteligenca vs. čustvena inteligenca
Razvoj tehnologije je postal sestavni del evolucije in posledično za sabo prinaša tudi spremembe na področju dela. Verjamem, da bo umetna inteligenca integralni del našega življenja, a bo njena uporaba postala tako vsakodnevna, da si enostavno ne bomo več znali predstavljati dneva brez nje. Če pomislimo, si danes ne znamo prestavljati življenja brez pametnega telefona, ki nam olajša veliko opravil – podobno se bo najverjetneje zgodilo tudi z umetno inteligenco.
Ključno prednost AI pri svojem delu vidim v zmožnosti obdelave izjemno velike količine podatkov v kratkem času ter možnosti učenja in razvoja algoritmov. Velikih količin podatkov si tako ne bo več smiselno zapomniti, saj bomo na dosegu roke imeli orodje, ki nam bo odgovore ponudilo v nekaj trenutkih in nadomestilo leta in leta učenja.
Objektivna dejstva in podatki so eno, subjektivna čustva pa so nekaj popolnoma drugega. Umetna inteligenca (še) ne premore zmožnosti čustvovanja in uporabe “zdrave pameti” pri odločanju, kar nam ljudem še vedno daje prednost pri odločanju, širino razmišljanja in iskreno (čustveno) povezavo s sogovornikom, ki je tako v zasebnem kot poslovnem svetu zelo pomembna in bo čedalje bolj cenjena.
Oglaševanje torej ni mrtvo in še nekaj časa ne bo, saj so ravno dogodki, kot je konferenca DIGGIT dokaz, da smo ljudje družbena bitja in da si želimo čustvene povezanosti med sabo. Seveda enako velja pri odnosu med blagovno znamko in potrošnikom – potrebna je iskrena, čustvena, osebna in pristna povezava! – Jan Jamšek, vodja digitalnih projektov, W3B
Kdo bo koga prej usvojil: človek umetno inteligenco ali obratno
Diggit me je s kakovostnimi vsebinami navdušil že lansko leto, letos pa je konferenca o prihodnosti, ki jo določajo digitalni trendi, zaradi aktualnih vsebin še toliko bolj navdušila. Že na vhodu v obe dvorani, kjer so se odvijala vzporedna dogajanja, so sponzorirani razstavljavci subtilno sporočali, kakšne prihodnosti si želimo – trajnostne, okolju prijazne in brez nepotrebnega onesnaževanja. Vsi izdelki na njihovih ličnih stojnicah so bili bodisi organski, reciklirani, brez umetnih aditivov bodisi na električni pogon.
S premikom v eno izmed dvoran se je vprašanje o prihodnosti nadaljevalo bolj odkrito v povezavi z uporabo sodobne tehnologije, predvsem umetne inteligence. Pravzaprav se je vsako predavanje dotaknilo orodja ChatGPT, ki je v zgolj štirih mesecih dosegel neverjetne razsežnosti uporabe, zato so bila – sicer zelo različna razmišljanja o njegovi uporabi – močno na mestu. Dejstvo, da bo umetna inteligenca delala za najbolj izobraženi del populacije, pa mi je dalo najbolj misliti.
Verjetno smo mnogi zaključili konferenco z vprašanji za zanimive in dolge debate, kot so, ali bo umetna inteligenca prevzela določena delovna mesta, ali zna bolje pripraviti SEO članek ali marketinški oglas od človeka, ali je zgolj orodje, ki ga moramo usvojiti in obvladovati ter mnoga druga. Resnica je verjetno nekje vmes oziroma bo s tem tempom odvijanja kaj hitro znana. Dajmo počakati, medtem pa se skupaj z umetno inteligenco pridno učimo drug od drugega. – Vanja Meserko, ustvarjalka vsebin in upravljavka družbenih omrežij, W3B
Zaključna misel
Konferenca Diggit je obravnavala prihodnost na podlagi mnenj in izkušenj domačih in tujih govorcev iz področja marketinga. Na dveh odrih so se odvijale predstavitve, motivacijski govori in okrogle mize, kjer smo po pričakovanjih največ poslušali o umetni inteligenci, njeni uporabi, strahu pred njo, primerih dobre prakse, skupnega sodelovanje in celo zaposlitve. Organizatorji so tudi letos poudarek dali trajnosti in vključevanju trajnostnega momenta v vse sfere človeškega delovanja, o čemer se je govorilo v sklopu predavanj o prihodnosti mode. Če strnemo: za nami je odlična konferenca, ki nam je postregla s priložnostmi za mreženje, druženje, dobro hrano in pijačo ter pridobivanjem uporabnega znanja in idejami za prihodnost.
