Product placement na naših in tujih televizijah

Product placement je netradicionalna oglaševalska tehnika, ki oglaševalcem ponuja drugačen način predstavitve njihovih izdelkov ali storitev. Pri tem načinu gre za poslovno povezovanje podjetja z medijskimi hišami ali neodvisnimi produkcijskimi hišami v obliki kompenzacij ali zakupa oglasnega prostora.

Izraz product placement ima v slovenščini več različnih prevodov, najbolj nazorno pa bi izraz lahko opredelili kot oglaševalsko umeščanje produktov. Product placement definiramo kot prikazovanje podjetij, blagovnih znamk, izdelkov ali storitev v obliki rekvizita ali dela scene v filmih, nadaljevankah, serijah ali oddajah.

Posebnost omenjene tehnike je, da na naraven, mehek in nevsiljiv način preko vsebine, zgodbe prikaže produkt, kar ustreza tudi definiciji vsebinskega trženja.

S to tehniko se lahko dobro predstavi:

  • nov izdelek/blagovna znamka na trgu,
  • podjetje kot celota ter
  • značilnost, uporaba ali delovanje izdelka ali storitve.

Zapomniti pa si je treba, da mora biti umestitev elegantna, zato se pri umeščanju ne sme pretiravati s scenskimi elementi ali nesmiselnimi besedilnimi vložki.

Product placement v praksi

V tujini, kjer je filmska industrija bolj razširjena in razvita, ima product placement zelo dolgo zgodovino. V številnih filmih so bile na različne načine prikazane priznane blagovne znamke kot so Apple, Coca Cola, Pepsi, McDonald’s, Starbucks, Chevrolet in še mnoge druge. Film, kjer bomo zagotovo lahko videli kar nekaj zanimivih primerov, je prihajajoči James Bond Spectre. Tekom filmov in nadaljevank se je predstavilo že mnogo izdelkov in blagovnih znamk. Na tak način je nastala oziroma se izoblikovala tudi že glasbena skupina. Verjetno se še spomnimo glasbene skupine Rebelde iz istoimenske mehiške nadaljevalke.

Tudi v Sloveniji je v zadnjem času opaziti nekaj zanimivih primerov. V oddaji Slovenija ima talent sta se na primer predstavila ponudnika električne energije Gen-i in telekomunikacijskih storitev Telekom. Tudi resničnostni šovi niso izjema, na primer v letošnji Kmetiji nov začetek se predstavlja trgovina Jager kot ponudnik živil na njihovi tržnici, v oddaji Gostilna išče šefa pa je moč opaziti avtomobil Hyundai Tucson. Zanimiv in lep primer product placementa pa je slovenska nadaljevanka Ena žlahtna štorija. V drugi sezoni štorije lahko opazimo kar nekaj izdelkov in blagovnih znamk, na primer trgovsko podjetje SPAR in kavni avtomat Illy. V zgodbo sta bila vpeljana tudi podjetje Gen-i in Mimovrste ter avtomobilska znamka Ford. Prav tako je bila uspešno vključena tudi uporaba izdelka – brisalo za okna. Poleg vseh naštetih in tudi tistih ne naštetih blagovnih znamk, sta v nadaljevanki najbolj izpostavljeni blagovni znamki vina in marmelade – Žlahtna štorija, za kateri lahko rečemo, da sta nastali oziroma se razvili tekom nadaljevanke.

Tehnika umeščanja produktov predstavlja zanimiv izziv kreativnosti in veliko priložnosti za povezovanje in sodelovanje med tržniki podjetji in filmskimi ustvarjalci tudi v Sloveniji.

Mnenja in stališča, izražena v tem članku, so izključno avtorjeva in ne odražajo nujno stališč podjetja W3B, d. o. o.

Naročite se na #hashtag e-novice!

Novo na #hashtag.si

AdEx 2025: digitalno oglaševanje doseglo 106,7 milijona EUR in skoraj 45-odstotni delež

Ljubljana, 28. maj 2026 – Slovenski trg digitalnega oglaševanja je v letu 2025 dosegel 106,7 milijona evrov, kar predstavlja 13,6-odstotno rast glede na leto prej. Skupni oglaševalski trg v Sloveniji je po oceni Mitje Tuškeja zrasel za 5,57 odstotka in v letu 2025 dosegel 212,6 mio EUR. Po podatkih raziskave AdEx 2025 digital ostaja največji medijski kanal v Sloveniji; v širši oceni oglaševalskega trga...

Wikipedia je prepovedala uporabo UI generiranih vsebin 

Konec marca 2026 je Wikipedia sprejela eno najstrožjih odločitev v svoji zgodovini in uradno prepovedala objavo člankov, ki jih napiše umetna inteligenca.   Platforma, ki jo milijoni ljudi še vedno razumejo kot zadnjo večjo utrdbo “človeškega interneta”, je s tem jasno pokazala, da v obdobju poplave generičnih UI vsebin ne želi postati še ena zbirka besedil brez odgovornosti, avtorstva in preverljivosti.  Nova pravila prepovedujejo uporabo velikih jezikovnih modelov (LLM) za pisanje ali prepisovanje...

Met Gala: dogodek, ki že dolgo ni več samo modni večer

Met Gala je eden tistih dogodkov, ki jih skoraj ni več mogoče razumeti zgolj skozi njihovo osnovno funkcijo. Formalno gledano gre za dobrodelni večer, namenjen zbiranju sredstev za Costume Institute, modni oddelek newyorškega Metropolitanskega muzeja umetnosti, v praksi pa je Met Gala veliko več kot to. Gre za natančno premišljen in kuriran kulturni spektakel, v katerem se prepletajo moda, medijska moč, vpliv, simbolni status...

Prihodnost kreativnosti ni samo v generiranju vsebin

V preteklem mesecu smo svoja obzorja širili na SOZ Akademiji. Ravid Kuperberg, trener strukturiranega kreativnega razmišljanja v svetu komunikacije blagovnih znamk v podjetju Mindscpaes je ponudil številne zanimive vpoglede v načine razmišljanja, kako zaradi UI drugače razmišljati o idejah. UI sama po sebi še ni kreativna Eno izmed osrednjih sporočil, ki jih je izpostavil, je bil, da UI sama po sebi še ni kreativna. Lahko generira...