Razumeti moramo jezik UI (umetne inteligence) …
Kako sploh UI deluje pri generiranju vsebin? V enostavnih besedah, umetna inteligenca deluje na osnovi obsežnih jezikovnih modelov, ki se učijo iz ogromnih količin podatkov. Ti modeli uporabljajo algoritme za analizo besedil in generiranje novih, skladno z vzorci, ki so jih zaznali. UI prepozna strukturo, slovnico in vsebinske vzorce, kar mu omogoča ustvarjanje besedil, ki so skladenjsko pravilna in imajo vsebinski smisel.
Pogoste skupne značilnosti vseh UI generiranih besedil so formalnost, splošnost in pomanjkanje osebnega dotika. Besedila so monotona in brez variacij v tonu, čustveno prazna in ne vključujejo osebnih izkušenj. UI se tudi izogiba specifikacijam, zato UI generirani sestavki zvenijo zelo generično.
… in razviti svoj lasten stil pisanja.
Avtentičnost in osebni dotik sta ključna za ustvarjanje besedil, ki bodo bralca pritegnila, ga obogatila z novimi informacijami in dosegla, da bralec naredi, kar je zastavljen namen besedila. Bralci želijo čutiti povezavo s piscem, kar je mogoče doseči le z unikatnim glasom in slogom, ki lahko vzbudi čustva.
Vsak pisec ima svoj stil pisanja, ki je obenem tudi njegov osebni podpis. Tako kot vsak umetnik uporabi svoje elemente v svojih delih, tudi pisec besedil s svojim slogom pove, da je to delo njegovo. Tudi pri umetnikih na drugih področjih lahko prepoznamo unikatnost v izdelkih – pri Ani Roš njene inovativne pristope zaznamo pri pripravi tradicionalnih jedi, pri Ivani Kobilca pa njene realistične portrete z izrazitimi sencami. Razvijanje lastnega glasu pomeni, da pišemo z namenom in strastjo, kar daje besedilom globino in čustva.
Poiskati svoj stil pisanja zahteva prakso in introspekcijo. Pomembno je, da veliko beremo – stvaritve različnih avtorjev in različne vrste vsebin, ki nam širijo obzorja tako vsebinsko kot tudi v smislu, kakšni stili pisanja sploh obstajajo, kaj nam je všeč, kaj nam ni – in še več pišemo. Saj veste, vaja dela mojstra, če mojster dela vajo. Besede sestavljajte kot bi govorili s prijateljem. Izogibajte se preveč zapletenim in formalnim izrazom, če to ni absolutno nujno, saj bo bolj enostavnemu besedilu bralec lažje sledil in bolje razumel bistvo.
Pripovedujmo zgodbe
Zgodbe so izjemno močno orodje za oživitev vsebine. Bralcu pomagajo razumeti in se povezati s temo na bolj osebni ravni, saj vanje tako vključimo svoja kot igramo na bralčeva čustva in se jih na ta način dotaknemo. Namesto splošnih opisov uporabljajmo specifične situacije, konkretne primere in se poslužujmo uporabe takšnih zgodb, ki pritegnejo, motivirajo ali navdihnejo. Povezavo z bralci lahko ustvarjamo tudi skozi anekdote, ko je to smiselno, predvsem v neformalnih besedilih.
Kakšna je umetnost izbiranja relevantnih primerov? Pri iskanju primerov, ki jih lahko vključimo v svoja besedila, izberimo takšna, ki so prilagojena ciljni skupini. Torej, če pišemo za podjetnike, naj bodo praktični primeri iz sveta podjetništva, če pišemo za ljubitelje kozmetike, naj bodo primeri iz kozmetične stroke, prav tako za ljubitelje avtomobilov izbiramo primere iz avtomobilske industrije. Uporabimo citate pomembnih ustvarjalcev in figur iz specifičnih strok, ki dobro sovpadajo s tematiko, o kateri pišemo.
Kako pa še lahko popeljemo svoja besedila na višji nivo?
- Variranje dolžine stavkov
Bodimo pozorni na to, da mešamo kratke in dolge stavke. Kratki stavki pritegnejo pozornost. Dolgi stavki, takšen kot je ta, pa bralcu ponudijo dodatno razlago in mu podarijo dodano vrednost. Mešanje kratkih in dolgih stavkov tako pomaga ohranjati ritem in zanimanje bralca.
- Retorična vprašanja
Postavite bralcu vprašanje in si dovolite vzeti še nekaj časa, ki ga bo bralec namenil razmisleku tudi po tem, ko je članek že prebral. Se strinjate z napisanim?
- Humor, kjer je smiselno
Humor besedilo naredi bolj dostopno in človeško, biti pa moramo pozorni, s svojimi besedami nikogar ne užalimo. V najslabšem primeru se boste naučili nekaj novega tudi o kriznem komuniciranju.
- Citati in izjave
Uporabljanje neposrednih citatov in izjav posameznikov doda pristnost vsakemu besedilu. »Citiranje je najvišji kompliment, ki ga lahko namenimo avtorju,« je dejal francoski fizik André-Marie Ampère in si tudi sam sebi zagotovil nekaj komplimentov.
- Bodite kritični do avtomatiziranih orodij
Za ustvarjanje vsebine se ne zanašajmo popolnoma na UI. Uporabljajmo ga kot asistenta, naj pa ne prevzame vloge glavnega ustvarjalca. UI lahko pomaga pri generiranju idej in strukturiranju besedila, vendar končno urejanje in prilagajanje vsebine naj bo delo pisca, ki v svoje izdelke lahko vloži in apelira na čustva bralcev.
Paziti moramo, da ne vključimo kar prvega podatka, ki nam ga ponudi UI. Vse svoje trditve preverimo v raznih akademskih člankih, študijah ali knjigah oz. pri ostalih zanesljivih virih, npr. direktno na kanalih uveljavljenih strokovnjakov. Pri tem ne pozabimo navesti virov, iz kje in kdaj smo podatke prejeli.
Podatki iz poročila Siege Media kažejo, da ljudje še vedno dosegajo boljše rezultate kot umetna inteligenca. Kar 20,9 % uporabnikov, ki niso uporabljali UI, je poročalo o veliki uspešnosti, medtem ko je bilo le 12 % tistih, ki so uporabljali UI in poročali o vidno boljši uspešnosti svojih vsebin. To nakazuje, da človeški ustvarjalci vsebin kljub naraščajoči uporabi UI orodij še vedno bolje obvladujejo naloge, ki zahtevajo ustvarjalnost, čustveno inteligenco in osebni pridih.
- Osebni uvodi in zaključki
Uvod bo, takoj za naslovom in naslovno sliko, pritegnil pozornost bralca. Predstavlja točko, kjer se bralec odloči ali bo nadaljeval z branjem, zato moramo tu predstaviti, na kakšno pot se podaja bralec v nadaljevanju. V jedru povemo svoje bistvo, kjer ponudimo koristne informacije, bralec prejme dodano vrednost. V zaključku pa ga ponovno zadanemo z nečim, po čemer si bo ustvaril dober pookus in si zapomnil kaj in kje je prebral.
- Aktivni stavki
Prav tako kot so aktivni posamezniki bolj živahni in polni energije v vsakdanjem življenju, so tudi aktivni stavki bolj živi in obogatijo besedilo. Članek se ni napisal sam, temveč ga je napisal pisec in ga oddal v zadnjih izdihljajih tik pred rokom.
- Zgodovinski kontekst
Ko sestavljamo besedilo, ponudimo bralcu kratko zgodovino teme. Pomagajmo mu bolje razumeti ozadje in mu dodajmo kontekst ali dodatno razlago, da bo bolje razumel, zakaj je trenutno stanje takšno kot je. Pisanje besedil je od nekdaj služilo kot način prenosa znanja, komunikacije, dokumentiranja dogodkov in izražanje lastne identitete. Besedila so bogat vir informacij in umetniškega izražanja in so ključna za razvoj in ohranjanje kulture in civilizacije. V zgodovini so besedila oblikovala miselnost in vrednote družbe, danes pa z napredkom tehnologije pisanje ohranja svojo pomembnost tudi v digitalni obliki, kjer omogoča hitro širjenje informacij in globalno komunikacijo.
- Razložimo tehnične izraze
Ne pozabimo, da vsi bralci morda niso strokovnjaki na določenem področju. Pojasnitev strokovnih izrazov omogoča širšemu občinstvu, da sledi naši vsebini in jo bolje razume. Z razlago terminologije povečujemo tudi svojo kredibilnost – kadar razložimo strokovne izraze, pokažemo, da smo strokovnjaki na svojem področju in smo sposobni jasno komunicirati zapletene ideje tudi v enostavnem jeziku.
- Grafi, tabele in slike
Vizualni elementi lahko pomagajo razjasniti podatke in naredijo članek bolj zanimiv. Bralec si lažje predstavlja o čem članek govori, v prvi vrsti pa slike, grafi in tabele veliko doprinesejo tudi k temu, koliko pozornosti bo bralec namenil branju. Besedilo lažje preberemo, ko ima več grafičnih elementov, ker se našim možganom videno ne zdi velik zalogaj informacij, ki jih bodo prejeli in morali predelati naenkrat.
- Raziskave kot podpora trditvam
Podatki lahko podprejo trditve in povečajo verodostojnost besedila. Pomembno pa je, da jih predstavimo na način, ki je razumljiv in relevanten za naše občinstvo, obenem pa mora biti jasno, zakaj so predstavljeni podatki pomembni.
Uredimo besedilo
Ko besedilo napišemo, nastopi trenutek za ročno urejanje in korekture. S tem ko ga sami ponovno preberemo, hitro ugotovimo, ali zveni naravno ali ne. UI seveda lahko pomaga pri osnovni korekturi, vendar končno urejanje mora biti opravljeno ročno. Vse preveč formalne ali monotono zveneče dela besedila nadomestimo s stavki, ki jih napiše pisec sam, tako kot govori.
Svoje sodelavce, prijatelje ali mentorja prosimo za povratno informacijo na besedilo. Oseba, ki še ni videlo sestavka in vstopa v branje s svežimi mislimi, bo lažje prepoznala, kateri deli ne zvenijo dobro in tudi kateri deli so vsebinsko nejasni.
Pomagamo pa si lahko še na druge načine
Pri pisanju lahko svoje znanje in spretnosti izpopolnimo s pomočjo številnih uporabnih virov. Coursera in Udemy imata razne tečaje, kjer lahko nadgrajujemo svoja znanja, dobre vsebine pa lahko najdemo tudi na Masterclass-u. Ker moramo za dobro pisanje tudi veliko brati, je tu nekaj virov, ki bralcem ponujajo kakovostno branje:
- Harvard Business Review
- The Economist
- The New York Times Magazine
- The Wall Street Journal
- Forbes
- Big Think
- Science of People
- Medium
- Delo
Besedila lahko (v grobem) slovnično uredimo s programom Grammarly, v slovenščini pa vam bo tu pomagala Amebis Besana. Vsekakor pa je potrebno, da je zadnji popravek narejen s strani človeka in ne umetne inteligence, naj bo to lektor, mentor, sodelavec ali pisec sam.
Še pred 15 leti si nismo mislili, da bomo danes imeli robote, ki bodo besedila pisali namesto nas. Kljub temu, da si s ChatGPT-jem lahko bistveno olajšamo svoje delo, je še vseeno pomembno, da vsem besedilom dodamo človeški dotik. UI ni nadomestek za naše lastne sposobnosti pisanja besedil. Vsak sestavek moramo prilagoditi jeziku in tonu, ki ju bo naša ciljna skupina razumela, saj si vedno prizadevamo, da bomo s svojim pisanjem bralcu nekaj koristnega in novega povedali na način, ki se bo bralca dotaknil.
Viri: Siege media
