Vsebinsko trženje (ang. Content Marketing) je krovni izraz za nabor različnih trženjskih strategij, taktih in tehnik, ki ciljajo na točno določeno ciljno publiko. Vsebinsko trženje je do porabnika neagresivna in nevsiljiva trženjska strategija. Je strategija, ki mora biti vpeljana in sprejeta s strani vseh deležnikov v podjetju. Sovpadati pa mora tudi s poglavitno poslovno strategijo, vizijo in poslanstvom podjetja. Vsebinsko trženje, kot že samo ime pove, v ospredje postavlja vsebino, ki je porabniku brezplačno dostopna. Vsebina mora biti primerna za ciljno publiko in pripravljena na način, da ji porabniki sledijo, si jo želijo in bi jo bili pripravljeni zaradi svoje koristnosti tudi plačati. Vsebinsko trženje je tesno povezano s kreativno pripravo vsebin, načinom njenega pripovedovanja (ang. Storytelling), posredovanja in prvinami sodobnega trženja. Opredeljeno je kot dolgoročni trženjski proces in ne kot le časovno omejena trženjska kampanja, kot jo poznamo v oglaševanju.
Vsebine, pripravljene po načelih vsebinskega trženja, morajo biti redno objavljene in imeti za porabnika dodano vrednost. Morajo biti na »naraven« način (ang. Native Marketing Approach) opremljene z informacijami in nasveti, ki porabnikom pomagajo v vsakdanjem življenju ob uporabi izdelkov ali storitev. Namen vsebin je doseči spremembe v navadah in vedenju porabnikov. Vsebina mora biti do določene mere nujno povezana z dejavnostjo podjetja, saj se na ta način ohranja relevantnost vsebin. Zastavljena mora biti tako, da navdušuje, spodbuja in obenem ohranja dolgoročne odnose med porabniki in podjetjem. Odziv in komunikacija podjetja na porabnikovo aktivnost je na tem mestu ključnega pomena. Porabniki cenijo in nagradijo podjetja, ki pripravljajo vsebino, ki je zaupanja vredna, resnična, koristna, poučna, izvirna in zanimiva. Vsebina vsebinskega trženja lahko pomembno vpliva na zaupanje v podjetje, zavedanje blagovne znamke, zvestobo podjetju, priporočilo bližnjim in prijateljem ter najpomembnejše na nakupno odločitev. Vsebine podjetja morajo biti prisotne v celotnem porabnikovem nakupnem procesu, pred med in po nakupu.
Vsebinsko trženje lahko v grobem razdelimo na dve veji – na tradicionalno in digitalno vsebinsko trženje. Merilo razmejitve pri tem pa so komunikacijske poti.
Digitalno vsebinsko trženje ima vrsto prednosti in je zato tudi v porastu. Vsebine so lahko bolj interaktivne, dostopne in merljive. Oblike vsebin so lahko na primer posredovane preko iskalnika Google, družbenih omrežij, spletnih strani, blogov, forumov, elektronske pošte ipd.
Vsebine vsebinskega trženja so lahko »podane« v zelo različnih oblikah, v obliki dogodkov, kvizov, intervjujev, aplikacij, spletnih vodičev, video serij, elektronskih sporočil, infografik, spletnih iger, spletnih seminarjev, člankov, e-učilnic ipd.
Vsebinsko trženje vsekakor dopušča kreativnost za povečanje doživetja porabnikov.
Skenirana Slovenija
Po pregledu trga smo izmed vseh primerov zasledili dva primera vsebinskega trženja, ki sta posebej spodbudila pozornost, predvsem zaradi kompleksnosti panoge iz katere izhajata. Prvi je portal Vse bo v redu zavarovalnice Triglav. Na portalu so zavarovalniške vsebine pripravljene na zanimiv, informativen, poučen, predvsem pa koristen način. Vsebine niso prodajno vsiljive, ampak so »naravne« in prijetne za branje. Na portalu je izmed vseh možnih oblik vsebinskega trženja zaslediti večinoma vsebine v obliki vsebinskih člankov (ang. Content Marketing Articles – CMA), kot tudi infografik.
Drugi primer vsebinskega trženja pa je Nova Ljubljanska Banka, ki na podoben način kot zavarovalnica Triglav svojim porabnikom v obliki člankov, intervjujev ter video vodičev ponuja nasvete s področja svoje dejavnosti.
