AdEx 2025: digitalno oglaševanje doseglo 106,7 milijona EUR in skoraj 45-odstotni delež

IAB Slovenija: digital ostaja največji medijski kanal, celotni oglaševalski trg pa je po oceni dosegel 212,6 mio EUR.

Ljubljana, 28. maj 2026 – Slovenski trg digitalnega oglaševanja je v letu 2025 dosegel 106,7 milijona evrov, kar predstavlja 13,6-odstotno rast glede na leto prej. Skupni oglaševalski trg v Sloveniji je po oceni Mitje Tuškeja zrasel za 5,57 odstotka in v letu 2025 dosegel 212,6 mio EUR. Po podatkih raziskave AdEx 2025 digital ostaja največji medijski kanal v Sloveniji; v širši oceni oglaševalskega trga dosega skoraj 45-odstotni delež in je že tretje leto zapored pred klasično oziroma linearno televizijo.

Linearna televizija z okoli tretjinskim deležem ostaja drugi največji medijski kanal, vendar je v preteklem letu zabeležila rahel upad naložb. Zunanje oglaševanje se krepi predvsem zaradi digitalizacije površin, radio beleži rahel porast, tisk pa ostaja pod pritiskom postopnega zmanjševanja investicij.

Med največjimi premiki v letu 2025 izstopajo digitalni OOH, tuje platforme, video, naslovljiva oziroma ciljana televizija, vplivnostni marketing in TikTok, ki se je tokrat prvič pojavil v celoletni AdEx oceni.

Digitalnega trga ni več mogoče razumeti kot enotnega trga

Ena ključnih ugotovitev letošnje raziskave je, da digitalnega oglaševanja ni več mogoče obravnavati kot enoten in v celoti pregleden trg. IAB Slovenija pri analizi izpostavlja več vzporednih segmentov: agencijski trg, kjer prevladujejo večje domače blagovne znamke in zakup prek medijskih agencij; trg malih in srednjih podjetij, spletnih trgovcev in posameznikov, ki pogosto zakupujejo neposredno pri platformah; ter čezmejni trg, kjer so oglasi prikazani uporabnikom v Sloveniji, zakup pa prihaja iz tujine.

Prav čezmejni zakup postaja eden pomembnejših dejavnikov pri razumevanju velikosti digitalnega oglaševalskega trga. Država, iz katere prihaja naložba v zakup, namreč ni nujno ista kot država, v kateri uporabnik oglas vidi. To velja tako za tuje oglaševalce, ki nagovarjajo slovenske uporabnike, kot tudi za primere, ko slovenska podjetja zakupujejo prek regionalnih ali tujih zakupnih središč.

Pri ocenah vrednosti oglaševanja na tujih platformah IAB Slovenija uporablja konzervativen pristop. V AdEx so tako vključene vrednosti, ki jih je mogoče z gotovostjo utemeljiti,  obenem pa izpostavlja, da je dejanska vrednost oglaševanja na tujih platformah v Sloveniji zelo verjetno višja.

Oglaševanje se vse bolj približuje prodajnemu mestu

Pomemben razvojni signal za slovenski trg predstavlja tudi retail media oziroma trgovski medijski prostor. Čeprav v Sloveniji še ni razvitih velikih trgovskih oglaševalskih mrež, kot jih poznajo večji tuji trgi, se oglaševalska ponudba trgovcev že razvija v konkretnih oblikah: v novičnikih trgovcev, na spletnih in fizičnih prodajnih mestih, na trgovskih profilih družbenih omrežij, prek pasic ter skupnih nastopov trgovcev in dobaviteljev.

Trgovci tako vse pogosteje niso več samo prodajni kanal, temveč tudi komunikacijski kanal. Njihovi lastni mediji združujejo doseg, podatke, nakupni kontekst in neposredno bližino nakupne odločitve, kar jim daje vse večjo vlogo v oglaševalskem ekosistemu.

AdEx kot vpogled v spreminjanje oglaševalskega ekosistema

AdEx 2025 potrjuje nadaljnjo rast digitalnega oglaševanja v Sloveniji, hkrati pa kaže, da je digitalni trg vse bolj razdrobljen, zaradi direktnega, avtomatiziranega in vse večjega zakupa iz tujine tudi manj pregleden in težji za ocenjevanje.

Raziskava AdEx, ki jo v Sloveniji izvaja IAB Slovenija, je letna ocena vrednosti naložb v digitalno oglaševanje. Ne meri bruto cenikov, temveč neto realiziran medijski zakup oziroma dejanski oglaševalski promet. Ponuja skupni orientacijski okvir za razumevanje velikosti, smeri razvoja in ključnih premikov na trgu. Za oglaševalce, medije in agencije ostaja dragocen pokazatelj, kam se trg premika, kateri kanali pridobivajo pomen in kako se spreminjajo razmerja v slovenskem oglaševalskem ekosistemu.

Vir: IAB Slovenija, AdEx 2025
Kontakt za dodatne informacije: Nataša Smirnov, raziskave in analize trga, IAB Slovenija
E-pošta: natasa.smirnov@iab.si

Mnenja in stališča, izražena v tem članku, so izključno avtorjeva in ne odražajo nujno stališč podjetja W3B, d. o. o.

Naročite se na #hashtag e-novice!

Novo na #hashtag.si

Wikipedia je prepovedala uporabo UI generiranih vsebin 

Konec marca 2026 je Wikipedia sprejela eno najstrožjih odločitev v svoji zgodovini in uradno prepovedala objavo člankov, ki jih napiše umetna inteligenca.   Platforma, ki jo milijoni ljudi še vedno razumejo kot zadnjo večjo utrdbo “človeškega interneta”, je s tem jasno pokazala, da v obdobju poplave generičnih UI vsebin ne želi postati še ena zbirka besedil brez odgovornosti, avtorstva in preverljivosti.  Nova pravila prepovedujejo uporabo velikih jezikovnih modelov (LLM) za pisanje ali prepisovanje...

Met Gala: dogodek, ki že dolgo ni več samo modni večer

Met Gala je eden tistih dogodkov, ki jih skoraj ni več mogoče razumeti zgolj skozi njihovo osnovno funkcijo. Formalno gledano gre za dobrodelni večer, namenjen zbiranju sredstev za Costume Institute, modni oddelek newyorškega Metropolitanskega muzeja umetnosti, v praksi pa je Met Gala veliko več kot to. Gre za natančno premišljen in kuriran kulturni spektakel, v katerem se prepletajo moda, medijska moč, vpliv, simbolni status...

Prihodnost kreativnosti ni samo v generiranju vsebin

V preteklem mesecu smo svoja obzorja širili na SOZ Akademiji. Ravid Kuperberg, trener strukturiranega kreativnega razmišljanja v svetu komunikacije blagovnih znamk v podjetju Mindscpaes je ponudil številne zanimive vpoglede v načine razmišljanja, kako zaradi UI drugače razmišljati o idejah. UI sama po sebi še ni kreativna Eno izmed osrednjih sporočil, ki jih je izpostavil, je bil, da UI sama po sebi še ni kreativna. Lahko generira...

#INSPIRACIJA: ko kampanja ni samo kampanja 

Če iščete inspiracijo in ne pregledujete tujih kampanj, delate nekaj narobe. Tuje kampanje nam pokažejo, kako lahko isto stvar povemo na toliko različnih načinov: bolj drzno, bolj čustveno, bolj duhovito ali preprosto bolj jasno.  Včasih je dovolj že dober slogan, drugič zanimiv format in tretjič ideja, ki je tako preprosta, da se vprašamo, »Zakaj se tega nismo spomnili sami?«. In ravno zato jih je vredno spremljati, opazovati in analizirati. Niti približno zato, da bi jih kopirali, ampak zato, da lažje razumemo,...