FIFA je z uvedbo odmorov za hidracijo odprla zanimivo vprašanje za športni marketing: kako monetizirati trenutke znotraj tekme, ne da bi pri tem oškodovali izkušnjo gledalca?

Na prvi pogled gre za skrb za igralce. Na drugi pogled pa za zanimivo vprašanje za športni marketing: kaj se zgodi, ko se znotraj enega najbolj gledanih prvenstev odpre nov komunikacijski prostor?

FIFA je na svetovnem prvenstvu v nogometu uvedla obvezne triminutne odmore za hidracijo v obeh polčasih vsake tekme. Uradno zato, da bi imeli igralci v vseh pogojih enake razmere za igro. A v marketinškem svetu se ob tem odpira širše vprašanje: ali lahko takšen odmor postane tudi nov, zelo dragocen prostor za znamke, prenašalce in sponzorje?

Nogomet je bil dolgo eden redkih velikih športov, ki se je uspešno upiral pogostim oglasnim prekinitvam. V nasprotju z ameriškim nogometom, košarko ali bejzbolom tekma teče skoraj brez ustavljanja, oglaševalci pa so morali večinoma čakati na polčas. Z novimi odmori se ta dinamika vsaj delno spreminja.

The Drum navaja, da za svetovno prvenstvo to pomeni 208 dodatnih odmorov. Vsak traja tri minute, kar skupaj nanese približno 10,4 ure dodatnega prostora, ki ga lahko podjetja zapolnijo z oglasi.

In tu se začne prava debata.

Če bi FIFA uvedla klasične oglasne prekinitve, bi bil odziv navijačev najbrž precej burnejši. Nogometno občinstvo je občutljivo na vse, kar prekine ritem igre. A če se isti premor predstavi kot »odmor za hidracijo«, zgodba hitro dobi več plasti. Kdo bo namreč nasprotoval odmoru, ki naj bi bil namenjen zdravju in varnosti igralcev?

Prav zato nekateri marketinški strokovnjaki v tem vidijo zanimivo strateško potezo. Ne gre nujno za vprašanje, ali je skrb za igralce resnična ali ne, temveč za to, da lahko ista rešitev hkrati odgovori na potrebo igralcev, televizijskih prenosov in oglaševalskega ekosistema okoli športa. Še posebej v času, ko so televizijske pravice, sponzorstva in oglasni prihodki pomembnejši kot kadarkoli prej.

Zanimivo je tudi, kako različno se na to odzivajo posamezni trgi. Ameriški gledalci so bolj vajeni športov, kjer so prekinitve del izkušnje, zato se jim lahko takšni odmori zdijo skoraj naravni. Evropsko nogometno občinstvo pa je občutljivejše, saj nogomet dojema kot igro neprekinjene napetosti.

Fox poroča o primeru, kjer so oglasi med tekmo trajali predolgo in so gledalci zamudili del nadaljevanja igre. To je trenutek, ko oglas ni več samo dodatek k izkušnji, ampak začne posegati vanjo. In ravno tu se skriva največji izziv za znamke in prenašalce: kako izkoristiti nov prostor, ne da bi pri tem gledalcu vzeli del igre.

Na drugi strani je Telemundo pokazal bolj subtilen pristop. Namesto klasičnega oglasnega bloka je med odmori ostal pri dogajanju na igrišču ter prikazoval igralce, trenerje, taktične pogovore in analizo. To ne pomeni, da odmora niso izkoristili za oglaševanje. Le zapakirano je bilo manj vsiljivo in bolj v korist gledalca.

To je morda najpomembnejša lekcija za prihodnost športnega marketinga. Oglaševanje v športu ne bo izginilo. Ravno nasprotno, postajalo bo vedno bolj integrirano. Razlika med dobro in slabo integracijo pa bo v tem, ali znamka gledalcu nekaj doda ali mu nekaj vzame.

Dober športni oglas ni nujno tisti, ki najglasneje prekine tekmo. Lahko je trenutek, ki razširi izkušnjo, ponudi vpogled iz druge perspektive, postane del pogovora ali navijaču da nekaj, kar si želi videti.

Vir: The Drum, ESPN

Laura Kovše
Laura Kovše
Upravljalka digitalnih vsebin in piska besedil je svojo strast do družbenih omrežij našla že na fakulteti, v času vzpona Youtuberjev. Tekoče govori jezik družbenih omrežij in na TikToku preživi več časa, kot si upa priznati. Poleg digitalnega sveta jo privlačijo tudi razne oblike ustvarjanja in kreativnega preživljanja prostega časa. Ponosno pove, da je njen Hogwarts house Slytherin.
Mnenja in stališča, izražena v tem članku, so izključno avtorjeva in ne odražajo nujno stališč podjetja W3B, d. o. o.

Naročite se na #hashtag e-novice!

Novo na #hashtag.si

Google Shopping Ads v Sloveniji

Gre za oglase, pri katerih uporabnik že med iskanjem vidi konkreten izdelek, njegovo fotografijo, ceno in trgovca. Namesto klasičnega tekstovnega oglasa tako dobi precej bolj neposreden odgovor na svoje iskanje.  Če nekdo na Googlu na primer išče »moški tekaški copati«, mu lahko Shopping oglas že med rezultati prikaže različne modele, njihove cene in fotografije. Uporabnik lahko ponudbo primerja, še preden obišče spletno trgovino.  Zakaj je Shopping...

Črni petek skozi oči kupca: dobra izkušnja prodaja

Črni petek za kupca pomeni poplavo oglasov, ponudb, odstotkov in odločitev. E-poštni predal se napolni z »najboljšimi ponudbami leta«, na družbenih omrežjih znamke tekmujejo za klike, rdeči odstotki pa so praktično povsod. V takšnem hrupu lahko največ pozornosti dobi prav znamka, ki ne kriči najglasneje, ampak kupcu najbolj olajša življenje.  Dobra celostna uporabniška izkušnja oziroma CX se začne že pred prvim popustom. Jasna in pravočasna...

Nekateri uporabniki so označili, da ta objava deluje kot »UI slop«

Če se vam med »scrollanjem« po LinkedInu zazdi, da je bila objava ustvarjena z UI in v resnici ne pove prav veliko, lahko to po novem sporočite tudi LinkedInu.  Platforma je uvedla novo možnost »Seems like AI slop«, s katero lahko označite objave in komentarje, ki se vam zdijo generični, nizkokakovostni, pretirano umetni ali brez prave dodane vrednosti.  Možnost je na voljo tako pri objavah kot...

ChatGPT oglasi tudi v Sloveniji

ChatGPT je v Sloveniji dobil novo vsebinsko plast: oglase. OpenAI je svojo oglaševalsko platformo razširil na 31 evropskih trgov, med katerimi je tudi Slovenija. Gre za pomemben korak pri razvoju ChatGPT-ja v oglaševalski kanal, saj se znamke s svojimi sporočili selijo neposredno v okolje, kjer uporabniki raziskujejo, primerjajo izdelke in storitve ter iščejo pomoč pri nakupnih odločitvah.  Oglasi se lahko prikazujejo polnoletnim uporabnikom paketov Free...