#inspiracija: black Friday kampanje, ki so kupcem dale več kot le popust  

Črni petek je priložnost, da blagovne znamke pokažejo svojo ustvarjalnost in izstopijo iz poplave popustov. Prebrskajte, katere kampanje so dokazale, da se največji nakupovalni praznik leta lahko spremeni v zgodbo, ki si jo ljudje zapomnijo.

Črni petek je vsako leto preizkus ustvarjalnosti trgovcev. Leta 2024 so kupci v ZDA v enem samem dnevu zapravili kar 10,8 milijarde dolarjev (DemandSage, 2024). V takšni poplavi ponudb izstopajo tiste blagovne znamke, ki ne tekmujejo zgolj s popusti, ampak gradijo prepoznavnost, zaupanje in dolgoročno vez s kupci. 

V nadaljevanju z vami delimo nekaj kampanj iz preteklih let, ki so dokazale, da je črni petek odlična priložnost za premišljeno in drzno komunikacijo, obenem pa mogoče koga navdihnejo za snovanje lastnih kampanj.  

  1. IKEA: »Buy Back Friday« 

IKEA je namesto spodbujanja novih nakupov kupce povabila, naj stare kose pohištva vrnejo v trgovino. V zameno so prejeli do 50 % njihove vrednosti v obliki bona. 

Kampanja je izstopala zaradi jasnega trajnostnega sporočila: črni petek ni nujno povezan z večjo potrošnjo, temveč lahko spodbuja krožno gospodarstvo. Hkrati je IKEA pokazala, da trajnostne pobude niso zgolj PR, ampak imajo resničen vpliv na vedenje kupcev. Oglejte si video Buy Back Friday kampanje.  

  1. REI: #OptOutside 

Leta 2015 je ameriški outdoor trgovec REI presenetil trg: na črni petek so zaprli vse svoje trgovine in zaposlene spodbudili, naj ta dan raje preživijo v naravi kot v nakupovalnih vrstah. Gibanju se je pridružilo tudi na tisoče kupcev, ki so v času, ko so bili hashtagi še ključno orodje za širjenje sporočil, na družbenih omrežjih delili svoje izkušnje s hashtagom #OptOutside. 

Ta odločitev je bila v popolnem skladu z REI-jevim poslanstvom spodbujanja aktivnega preživljanja časa na prostem. Namesto kratkoročnega zaslužka so zgradili dolgoročno pripadnost kupcev in pokazali, da lahko črni petek pomeni nekaj povsem drugega kot potrošniško mrzlico. 

O tem, kako je do ideje sploh prišlo, pišejo na svojem Uncommon Path blogu

REI: #OptOutside
Vir
  1. Patagonia: »Don’t Buy This Jacket« 

Patagonia je šla še korak dlje od kampanje #OptOutside in kupce neposredno pozvala, naj razmislijo, ali izdelek sploh potrebujejo. V oglasu z naslovom »Don’t Buy This Jacket« so opozorili na vpliv pretirane potrošnje na okolje in ljudi spodbudili k bolj premišljenim nakupom.  

Kampanja je z objavo v The New York Times pritegnila veliko pozornosti in sprožila razpravo o trajnosti, znamki pa prinesla večjo prepoznavnost in zvestobo kupcev, ki jo že v osnovi dojemajo kot avtentično in odgovorno blagovno znamko. 

Več o odmevni kampanji si lahko preberete tudi na spletni strani Patagonie

Vir
  1. Cards Against Humanity: 99 % popusta 

Cards Against Humanity je črni petek spremenila v pravo igro. Leta 2019 so na posebni spletni strani vsakih nekaj minut objavili en naključen in pogosto povsem bizaren izdelek za 99 % popusta: od rabljenega avtomobila do diamantnega prstana. Kupci niso nikoli vedeli, kaj se bo pojavilo naslednje, kar je ustvarilo napetost in občutek igre, podobno kot pri sami družabni igri, ki temelji na presenečenju in absurdih. Kampanja je postala viralna, pritegnila množice na spletno stran in pokazala, da znamka ostaja zvesta svoji drzni, igrivi osebnosti. 

Spletna stran 99percentoffsale.com stoji še danes. 

99 % OFF
Vir

5. Adidas: »No Code Needed« 

Adidas se je v letu 2021 osredotočil na preprostost nakupne izkušnje. Vsi popusti so bili samodejno obračunani, brez vnosov promocijskih kod. Ta pristop je zmanjšal ovire pri nakupu in zmanjšal občutek »lovljenja priložnosti«, ki je za kupce pogosto stresen.  

Pri črnem petku, ko je ponudb ogromno in je tempo nakupov hiter, prav izkušnja pogosto odloči, pri kateri blagovni znamki bo kupec dejansko opravil nakup in h komu se bo potencialno tudi še vrnil. Adidas je pokazal, da za uspešno kampanjo ni vedno potrebna velika gesta; včasih je dovolj le mala sprememba, ki kupcu olajša proces in mu pusti občutek, da je bil njegov čas spoštovan. 

Velikani črnega petka 

Smiselno se mi zdi omeniti tudi vodilna velikana ameriškega potrošniškega trga Apple in Amazon. Apple že več kot desetletje ob črnem petku namesto popustov ponuja darilne kartice, leta 2024 celo do 200 dolarjev za izbrane izdelke, s čimer ohranja prestiž in spodbuja prihodnje nakupe. Amazon pa je že okoli leta 2015 začel širiti črni petek v večtedenski dogodek s serijo manjših akcij in strategijo »Countdown to Black Friday«, ki pri kupcih gradi pričakovanje ter povečujejo promet in obisk platforme. 

Zakaj te kampanje delujejo? 

Čeprav so si kampanje med seboj zelo različne, jih povezuje nekaj skupnih elementov: 

  • jasno sporočilo, ki je v skladu z vrednotami blagovne znamke, 
  • inovativnost, ki pritegne pozornost v poplavi podobnih oglasov in 
  • razumevanje občinstva, ki določa, ali bo poudarek na trajnosti, prestižu, humorju ali preprostosti. 

Uspeh teh kampanj ne temelji zgolj na popustih, ampak pogosto bolj na premišljeni strategiji, ki gradi dolgoročno vrednost in ne le kratkoročnih prodajnih rezultatov. 

Kako se lotiti kampanje za črni petek? 

Če pripravljate kampanjo za črni petek, razmislite, kako lahko ponudite nekaj več kot zgolj nižjo ceno. Nekaj idej: 

  • povežite akcijo z vrednotami, ki jih zastopa vaša blagovna znamka, 
  • razmislite o trajnostnem vidiku in vključevanju kupcev v pobude, ki imajo širši pomen, 
  • ustvarite pričakovanje z napovedmi in ekskluzivnimi vsebinami, 
  • ne pozabite na zvestobo kupcev: nagradite jih z ugodnostmi, ki jih lahko koristijo tudi po črnem petku. 

Promocija naj bo priložnost, da z ljudmi zgradite dolgoročen odnos, ne le enkraten nakup. 

Ali ste vedeli? 

Izraz »črni petek« se je prvič pojavil v ZDA v 60. letih prejšnjega stoletja, ko so policisti z njim opisovali prometni kaos, ki je sledil zahvalnemu dnevu (Thanksgiving). Kasneje so ga prevzeli trgovci in mu dali nov pomen: v knjigovodstvu so dobičke označevali s črnimi številkami, izgube pa z rdečimi. Črni petek je tako iz dneva prometnih zastojev prerasel v začetek praznične nakupovalne sezone in postal globalni simbol popustov ter nakupovalnega vznemirjenja. 

Praznik nakupov lahko pogledamo iz več smeri 

Črni petek je priložnost, da pokažete, kdo je vaša blagovna znamka in za kaj stoji. Namesto da se osredotočite samo na nižanje cen, lahko ta dan izkoristite za gradnjo prepoznavnosti, krepitev zaupanja in jasnejše povezovanje s svojimi vrednotami. Dobro zasnovana kampanja lahko preraste v zgodbo, ki si jo ljudje zapomnijo in jo povežejo z znamko še dolgo po tem, ko so popusti že mimo. 

In čeprav smo v Sloveniji še daleč od živžava, ki na črni petek zavlada v Združenih državah, tudi pri nas ta dan vsako leto pridobiva na veljavi. Kot marketingaši ta čas preživljamo v ustvarjanju kampanj, a ko se služba zaključi, smo tudi sami pogosto kupci. To je priložnost, da iz prve roke opazujemo, kako blagovne znamke komunicirajo in se predstavljajo in da začutimo, katere gradijo pristen odnos ter katere stavijo le na hitro prodajo. 

Viri: DemandSage, OptiMonk, Startup Talky 

Lana Dodič Ceglar
Lana Dodič Ceglar
Lana je vsesplošno kreativno bitje, ki v vlogi copywriterke in upravljalke družbenih omrežij ideje pretvarja v skrbno izbrane besede. Navdušujejo jo pripravljanje kreativnih konceptov in materialov, umetnost pripovedovanja zgodb ter nenehno nadgrajevanje svojih znanj, poznanstev in izkušenj.
Mnenja in stališča, izražena v tem članku, so izključno avtorjeva in ne odražajo nujno stališč podjetja W3B, d. o. o.

Naročite se na #hashtag e-novice!

Novo na #hashtag.si

AdEx 2025: digitalno oglaševanje doseglo 106,7 milijona EUR in skoraj 45-odstotni delež

Ljubljana, 28. maj 2026 – Slovenski trg digitalnega oglaševanja je v letu 2025 dosegel 106,7 milijona evrov, kar predstavlja 13,6-odstotno rast glede na leto prej. Skupni oglaševalski trg v Sloveniji je po oceni Mitje Tuškeja zrasel za 5,57 odstotka in v letu 2025 dosegel 212,6 mio EUR. Po podatkih raziskave AdEx 2025 digital ostaja največji medijski kanal v Sloveniji; v širši oceni oglaševalskega trga...

Wikipedia je prepovedala uporabo UI generiranih vsebin 

Konec marca 2026 je Wikipedia sprejela eno najstrožjih odločitev v svoji zgodovini in uradno prepovedala objavo člankov, ki jih napiše umetna inteligenca.   Platforma, ki jo milijoni ljudi še vedno razumejo kot zadnjo večjo utrdbo “človeškega interneta”, je s tem jasno pokazala, da v obdobju poplave generičnih UI vsebin ne želi postati še ena zbirka besedil brez odgovornosti, avtorstva in preverljivosti.  Nova pravila prepovedujejo uporabo velikih jezikovnih modelov (LLM) za pisanje ali prepisovanje...

Met Gala: dogodek, ki že dolgo ni več samo modni večer

Met Gala je eden tistih dogodkov, ki jih skoraj ni več mogoče razumeti zgolj skozi njihovo osnovno funkcijo. Formalno gledano gre za dobrodelni večer, namenjen zbiranju sredstev za Costume Institute, modni oddelek newyorškega Metropolitanskega muzeja umetnosti, v praksi pa je Met Gala veliko več kot to. Gre za natančno premišljen in kuriran kulturni spektakel, v katerem se prepletajo moda, medijska moč, vpliv, simbolni status...

Prihodnost kreativnosti ni samo v generiranju vsebin

V preteklem mesecu smo svoja obzorja širili na SOZ Akademiji. Ravid Kuperberg, trener strukturiranega kreativnega razmišljanja v svetu komunikacije blagovnih znamk v podjetju Mindscpaes je ponudil številne zanimive vpoglede v načine razmišljanja, kako zaradi UI drugače razmišljati o idejah. UI sama po sebi še ni kreativna Eno izmed osrednjih sporočil, ki jih je izpostavil, je bil, da UI sama po sebi še ni kreativna. Lahko generira...