V zadnjih letih o umetni inteligenci (UI) slišimo že na vsakem koraku, tako v službi kot tudi izven nje in četudi si tega ne želimo priznati, je postala neizogiben del naših življenj, vsaj v svetu marketinga. Ali jo uporabljamo ali ne, za katere namene in na kakšne načine – vse to je stvar vsakega posameznika in njegovih stališč, prepričanj, želja, nenazadnje tudi vrednot.
Na eni strani se odpirajo pomembna vprašanja o tem, kako umetna inteligenca vpliva na okolje zaradi velike porabe energije in virov, kako oblikuje moralne in etične dileme glede odgovornosti, pristranskosti in nadzora ter kako lahko zaradi haluciniranja podatkov ustvarja napačne ali zavajajoče informacije, ki jih uporabniki pogosto sprejmejo kot resnične, na drugi strani pa lahko ob premišljeni uporabi prinaša koristi, saj omogoča hitrejšo analizo podatkov, avtomatizacijo rutinskih nalog ter podporo pri raziskovanju in učenju.
Med najvidnejšimi igralci na tem področju sta trenutno Claude in Chat GPT, napredna jezikovna modela, ki jih njuni snovalci razvijajo in prodajajo za različne namene. Po scrollanju na družbenih omrežjih in na raznih blogih ter kanalih je v zadnjem času opaziti vse več govora o Claudu in upad priljubljenosti Chat GPT-ja. Zakaj je temu tako in kateri ekipi se boste pridružili?
Pomembno je tudi izpostaviti, da pogled, ki je opisan v članku, izhaja predvsem iz izkušenj tekstopisja in splošne radovednosti, kjer se razlike med orodji pokažejo drugače kot na tehničnih ali razvojnih področjih.
Kaj se je sploh zgodilo in kaj kažejo številke?
Konec februarja 2026 so na površje prišle novice o sodelovanju podjetja OpenAI z ameriškim obrambnim sektorjem (US Department of War), kar je med uporabniki sprožilo izrazito negativen odziv. V začetek marca je OpenAI (Chat GPT) tako vstopil z občutnim vpadom uporabnikov, ki so po podatkih Sensor Tower v enem dnevu poskočile tudi do 295 %, hkrati pa so se močno povečale negativne ocene.
V istem obdobju je Anthropic (Claude), ki je sodelovanje zavrnil, beležil rast prenosov orodja Claude in prvič prehitel Chat GPT po priljubljenosti v ameriškem App Storu.
Ta odziv ni bil le reakcija na specifičen incident, ampak je odprl širšo debato in razkril nezadovoljstvo, ki se med uporabniki pojavlja že nekaj časa pri uporabi Chat GPT-ja, hkrati pa opozoril na boljše alternative, ki jih ponuja Claude. Prav tu se začnejo kazati razlike, ki jih številni izpostavljajo kot najpomembnejše.
Nedoslednost je največja težava Chat GPT-ja
Kot ena izmed glavnih pomanjkljivosti Chat GPT-ja se pogosto omenja nedoslednost skozi čas, saj se pri daljših pogovorih hitro zgodi, da se kontekst izgubi, prejšnji inputi niso več upoštevani ali pa je potrebno iste informacije znova in znova ponavljati. Ta ponavljajoči “reset” pri občasni uporabi ni tako problematičen, postane pa izrazit v trenutku, ko orodje vključimo v vsakodnevne delovne procese, kjer je doslednost pričakovana.
Razlog za to je najverjetneje v načinu delovanja velikih jezikovnih modelov (LLM), ki nimajo pravega spomina, ampak v vsakem trenutku obdelujejo le omejen del pogovora. Ko ta preseže določeno dolžino, se stare informacije postopoma izgubljajo ali pa te izgubijo svojo težo, kar vpliva na kakovost odgovora. Ker modeli delujejo na principu napovedovanja naslednjega stavka, se v takšnih situacijah pogosto zgodi, da zapolnijo vrzeli z verjetnimi, a ne nujno pravilnimi odgovori (op. p. halucinirajo informacije).
Claude se v praksi tu pogosto izkaže kot bolj stabilen LLM, saj bolje ohranja rdečo nit skozi daljše naloge in bolj učinkovito povezuje več informacij hkrati, kar omogoča bolj dosledne odgovore.
Razlika pri pisanju in kompleksnih nalogah
Pri pisanju vsebin, še posebej tistih, ki so namenjene strankam ali javnosti, se pogosto izpostavlja, da Claude generira bolj naravno besedilo z bolj konsistentnim tonom, zaradi česar zahteva manj naknadnega urejanja. Chat GPT po drugi strani pogosteje zapade v prepoznaven, generičen slog, ki ga je treba naknadno popolnoma prilagajati, da besedilo zveni bolj »človeško«.
Mnogi viri pravijo, da razlika postane še bolj očitna pri zahtevnejših nalogah, kot so programiranje, analiza ali večstopenjsko reševanje problemov. V takšnih primerih ni dovolj samo prepoznati vzorec, ampak je treba ohraniti logiko skozi celoten proces, pri čemer se pokaže prednost Clauda, saj s svojo doslednostjo povzroča manj napak, kar neposredno vpliva na hitrost in učinkovitost dela.
Vloga zaupanja in vrednot
Pomemben dejavnik pri odločitvi o uporabi vse bolj postaja vprašanje zaupanja in vrednot, saj del uporabnikov ne izbira več samo na podlagi zmogljivosti, ampak tudi glede na to, kako podjetja razvijajo umetno inteligenco, s kom sodelujejo in kako pristopajo k profitiranju (na primer z oglasi ali drugimi oblikami monetizacije), kar pomeni, da izbira orodja vse manj temelji samo in izključno na tehnologiji in vse bolj tudi na osebnih vrednotah, družbeni odgovornosti ter dolgoročnem pogledu na razvoj in področje umetne inteligence. Sodelovanje OpenAI z ameriškim obrambnim sektorjem je bil povod za to, da so številni uporabniki poiskali boljšo alternativo.
Kaj pravijo strokovnjaki z univerze Reddit?
Razprave na Redditu precej jasno pokažejo, da uporabniki zaznavajo razlike, skladne z zgoraj omenjenimi. Reddit sicer ni najbolj kredibilen vir informacij, je pa znan kot mesto, kjer številni uporabniki zelo neposredno in jasno zagovarjajo različna stališča na podlagi različnih uporabniških izkušenj.
Veliko uporabnikov pravi, da jih pri Chat GPT-ju najbolj moti občutek, da se pogovor “resetira”, saj model v daljših interakcijah izgubi rdečo nit, začne ponavljati generične fraze ali ignorira prejšnja navodila, zaradi česar moraš stvari znova razlagati. To se na Redditu pogosto opisuje kot “context drift” oziroma v prevodu ”odmik od konteksta”, kjer model sicer deluje dobro na začetku, potem pa začne tok dela razpadati.
Po drugi strani Claude dobiva precej pohval ravno za to, ker drži kontekst dalj časa in bolj dosledno sledi kompleksnim nalogam, še posebej pri programiranju ali dolgih dokumentih, kjer mora povezovati več stvari hkrati. Uporabniki ga opisujejo kot bolj zbranega in manj impulzivnega v odgovorih.
Veliko komentarjev se vrti tudi okoli tega, da Claude piše bolj naravno in manj “UI generirano”, medtem ko Chat GPT pogosto pade v svoj prepoznaven stil, ki ga je treba neprestano popravljati.
Smiselna primerjava: Claude je opisan kot “vešč pisec” (ang. wordsmith), ChatGPT pa kot “švicarski nož”, ki zna vse, ampak ni vedno najboljši, ko pride do podrobnosti.
Samo orodje ali del celotnega delovnega procesa?
Zanimiva stvar, ki se pojavlja v mnogih razpravah, je predvsem ta, da ChatGPT deluje kot pomočnik ali orodje, ki ga uporabnik odpre le za specifično krajšo nalogo, medtem ko Claude deluje bolj integriran del workflowa uporabnika.
Vredno omembe, predvsem za pisce besedil: Perplexity
Perplexity je v osnovi iskalnik (kot je npr. Google), ki je podprt z umetno inteligenco in posledično deluje nekoliko drugače kot klasični iskalniki, saj uporabniku ne ponudi le seznama povezav, ampak že takoj oblikovan odgovor.
Pri tem se ne zanaša izključno na en sam model ali vnaprej naučeno znanje ter predvidene vzorce odgovorov, ampak združuje različne jezikovne modele (Chat GPT, Claude Sonnet, Claude Opus, Sonar, Gemini) in glede na nalogo izbere tistega, ki je najbolj primeren za oblikovanje odgovora. Istočasno sproti pregleduje vsebine na spletu, jih primerja med seboj in na podlagi virov sestavi povzetek.
Njegova posebnost je v tem, da odgovore opremi z viri, kar omogoča hitro preverjanje informacij in večjo zanesljivost. Zaradi tega je Perplexity manj nagnjen k napakam, saj se opira na dejanske, aktualne podatke in ne temelji zgolj na ugibanju, kaj bi bil najverjetnejši pravilen odgovor (kar je značilno za klasične jezikovne modele).
V primerjavi z orodji, kot sta Chat GPT in Claude, ima nekoliko drugačno vlogo. Ni namenjen poglobljenemu razmišljanju ali daljšim, kompleksnim pogovorom, ampak predvsem hitremu in preglednemu dostopu do informacij. Njegova vrednost se tako pokaže pri raziskovanju, preverjanju dejstev in osnovnem razumevanju neke teme, kjer je pomembno, da so podatki jasni, preverljivi in hitro dostopni.
Ostali pomembni vidiki
Nekaterih pomembnih vidikov se v članku nismo bolj konkretno dotaknili, med njimi na primer programiranja, ki je sicer eno izmed področij, kjer se razlike med modeli pogosto še bolj izrazito pokažejo.
Zakaj? Razlog za to ni v tem, da tema ne bi bila relevantna, ampak v tem, da sama nimam neposrednih izkušenj s tovrstnim načinom uporabe, zato zapis verjetno ne bi dosegel enake ravni verodostojnosti in jasnega sosledja misli, kot bi ga lahko ponudil nekdo, ki se s tem področjem aktivno ukvarja in različna orodja uporablja v praksi.
Razmislek
Torej, ali Claude prehiteva Chat GPT? Na podlagi različnih virov, uporabniških izkušenj in opaženih trendov lahko rečemo, da na določenih področjih zagotovo. Predvsem pri nalogah, ki zahtevajo več kontinuitete, razumevanja širšega konteksta in bolj naravno oblikovanega besedila, se Claude pogosto izkaže kot bolj dosleden in zanesljiv.
Vprašanje, ali Claude prehiteva Chat GPT, pa morda na koncu niti ni najpomembnejše. Lahko sledimo mnenjem, beremo razne članke in poslušamo strokovnjake, orodja lahko preizkusimo sami in si ustvarimo lastno mnenje ali svojo odločitev o izbiri v prvi vrsti temeljimo na lastnih vrednotah in moralnih stališčih.
Tu se odpre prostor za še širši razmislek o tem, kakšno vrednost nam orodja prinašajo, kako jih vključujemo v svoje delo ali vsakdan ter za kakšno (ne nujno finančno) ceno? Ali jih uporabljamo kot bližnjico, kot podporo ali kot nadomestilo za razmislek? Kdaj je uporaba smiselna in kje ima proces še vedno svojo vrednost? Vse to so odločitve, ki slonijo na vsakem posamezniku in katerim je vredno nameniti nekaj časa.
Viri: Dan Maertell, Forbes, Tool Discovery, Reddit
