Letošnji september smo začeli z jesensko SOZ Akademijo in predavanjem o kognitivni pristranskosti. Pripravil ga je Igorj Mróz, strokovnjak projektnega vodenja in ustanovitelj podjetja Zero BS Management.
Kaj sploh so kognitivne pristranskosti?
Kognitivne pristranskosti so nezavedni miselni vzorci, ki vplivajo na naše presoje in vedenje, pogosto na način, ki vodi do napak v mišljenju. Gre za “brain errorje”, ki jih večina ljudi niti ne opazi, saj se dogajajo samodejno in nezavedno.
Med predavanjem je Mróz delil tudi osebno zgodbo, kako se je sploh srečal s tem področjem. Kot je povedal, je do teh ugotovitev prišel skoraj po naključju, ko je bil sprejet na novo delovno mesto. Priznal je, da je bil sprva prepričan, da so vsi sodelavci veliko bolj kompetentni od njega, hitro pa je ugotovil, da tudi drugi ljudje pogosto ne razumejo kaj se zares dogaja.
Pristranskosti v teoriji
V prvem delu predavanja je bilo govora o teoretičnem delu, in sicer o
- ANCHORING BIAS – Gre za pojav sidranja, ko ljudje prve informacije, ki jih prejmejo, vzamejo kot referenčno točko za nadaljnje presoje. Trgovci to dobro poznajo in pogosto izkoriščajo tako, da najprej prikažejo visoke cene, nato pa ponudijo navidez ugodnejše pakete več izdelkov.
- HALO EFFECT – Tu se gre za pojav, ko na podlagi ene lastnosti avtomatsko naše mišljenje razširimo tudi na druga sorodna področja. Na primer, če je nekdo urejen, ga morda ocenjujemo tudi kot bolj kompetentnega.
- CURSE OF KNOWLEDGE – Ta pristranskost nastane, ko pozabimo, da drugi ljudje nimajo enakega znanja kot mi. Predpostavljamo, da je nekaj, kar je nam očitno, jasno tudi vsem drugim, kar lahko privede do komunikacijskih težav, zato je pomembno, da večkrat vprašamo sogovorce, če nam sledijo in ali so kakšne nejasnosti.
- SUNK COST FALLACY – To je pristranskost, pri kateri ljudje vztrajajo pri projektu ali investiciji, kljub temu da nadaljevanje ni smiselno. Mróz je delil anekdoto o tem, kako je vlagal v delnice, ki so močno padle. Namesto da bi jih prodal, je vztrajal, saj je verjel, da se bodo cene povrnile, in nato priznal, da se je ujel v lastno pristranskost. S tem je tudi duhovito zaključil, da je tisti dan, ko je spoznal, da je obkrožen s posebneži, tudi sam ugotovil, da je del te skupine.
Pristranskosti v praksi
V nadaljevanju predavanja je Mróz predstavil koncept počasnega in hitrega mišljenja iz knjige Thinking, Fast and Slow avtorja Daniela Kahnemana. Hitro mišljenje je intuitivno in avtomatsko, pogosto pa vodi do napak, saj ne zahteva veliko truda. Počasno mišljenje je bolj analitično, vendar zahteva več energije in časa, zato ga veliko ljudi le redko uporablja.
Za zaključek je Mróz poudaril, da kognitivne pristranskosti pri sebi veliko težje prepoznavamo kot pri drugih. Naši možgani namreč v prvi vrsti interpretirajo stvari tako, da potrdijo to kar že verjamemo. Na primer, zgodbo prijatelja, ki ga imamo radi, z veseljem poslušamo, medtem ko nas ista zgodba ne bo zanimala, če osebe, ki pripoveduje, ne maramo. Prav tako, ko vidimo nekoga, ki počne nekaj slabega, ga smatramo kot slabo osebo. Ko pa se mi sami znajdemo v tem istem početju, pa svoja dejanja upravičujemo z razumevanjem okoliščin, ki so nas do tam privedle.
Da rešimo ti dve težavi, se moramo najprej zavedati, da naši možgani pogosto delajo “bližnjice” in potrjujejo stvari, ki jih že verjamemo. Pomaga že, če se zavestno vprašamo, ali naša čustva vplivajo na to, kako ocenjujemo ljudi in dogodke. Prav tako je pomembno, da poskušamo biti bolj objektivni. Ko vidimo nekoga narediti napako, se vprašajmo, kakšne okoliščine so jih pripeljale do tega, tako kot bi to storili zase. Namesto hitrega obsojanja se raje potrudimo razumeti situacijo z več zornih kotov in s tem zmanjšamo možnost napačnih zaključkov.
Ravno to je bilo ključno sporočilo predavanja, ki je na sproščen, a premišljen način ponudilo vpogled v kompleksnost delovanja človeških možganov ter osvetlilo kognitivne pristranskosti, ki pogosto oblikujejo naše odločitve. Z osredotočanjem na vsakdanje napake v razmišljanju, ki jih pogosto počnemo nezavedno, nas je spodbudilo k premisleku o tem, kako naši miselni vzorci vplivajo na presojo in vedenje. Menim, da bi vsakdo lahko koristil od boljšega razumevanja teh “brain errorjev”, ne glede na področje dela ali vlogo, saj nam to znanje pride prav tako v službenem okolju kot v zasebnem življenu.
Vir: SOZ
