EN vs. SI  – kako naj izberem pravi jezik?

Danes prisotnost na družbenih omrežjih razdvaja javnost na dva pola – na tiste, ki so prisotni na enem ali več družbenih omrežjih (glede na osebne preference) in na tiste, ki si iz sploh ne več tihega upora zapirajo profile, predvsem se to dogaja na Facebooku. Razlogi za takšno početje so seveda osebne narave, toda voajerizem že nekaj let poganja naša življenja in čisto prevečkrat tudi s popolnimi neznanci delimo več, kot bi bilo treba.

Moraliziranje o tem, katero družbeno omrežje je dobro, katero nam lahko pomaga pri osebnostni rasti, nas navdihne za sprejemanje boljših življenjskih odločitev, nam pomaga pri iskanju (nove) zaposlitve … bomo raje preskočili, saj nas bolj zanima, kako naj izberemo jezik, v katerem bomo komunicirali s svojimi sledilci na Instagramu.

Razlogi za in proti komunikaciji v slovenskem jeziku

  • Moji sledilci večinoma govorijo slovensko – torej bodo verjetno lažje razumeli, če boste opise svojih fotografij pisali v slovenščini.
  • Toda citati v angleščini, francoščini, španščini … se veliko lepše slišijo – že, že, toda nikar ne pozabite, da tujega jezika, ki ga boste uporabili, ne bodo vsi razumeli.
  • Moji sledilci so tudi od drugod in govorijo različne jezike – tudi če boste pisali v slovenščini, lahko vaši sledilci uporabijo funkcijo »translate« in si besedilo, ki je del objave, preberejo v angleškem prevodu.
  • Toda pisanje v angleškem jeziku mi bo (verjetno) prineslo nove sledilce. Res je, da pisanje v angleškem jeziku lahko pripomore k rasti števila vaših sledilcev. Začnete pa lahko počasi, na primer z uporabo ključnikov (op. hashtagov) v angleškem jeziku.

Kaj pa blagovne znamke?

Odločitev o jeziku, v katerem bo blagovna znamka komunicirala na korporativnem Instagram profilu, je določena v strategiji komunikacije na družbenih omrežjih. Strategija je namreč temelj, s katerim bi morali začeti vsi. Gre sicer za pregovorno živo stvar, ki se spreminja s časom in trendi, toda v svojem bistvu določa pot, ki je potrebna za dosego cilja.

Posplošeno lahko rečemo, da si je za začetek treba postaviti vprašanje o tem, ali je blagovna znamka prisotna na slovenskem trgu ali tudi na tujih trgih. Že tukaj bo hitro postalo jasno, ali je komunikacija v angleškem jeziku smiselna ali zadostuje zgolj uporaba funkcije »translate«, ki smo jo že omenili.

Enostavnega odgovora ni

Naj gre za snovanje strategije komunikacije na družbenih omrežjih za podjetja, za blagovne znamke ali le za posameznike, ki svoje bolj ali manj estetske fotografije delijo z drugimi uporabniki platforme, enostavnega odgovora o tem, kateri jezik uporabljati za opise fotografij, ni. Odločitev je subjektivna pri tistih, ki Instagram uporabljajo kot osebni foto album, bolj objektivna pa pri blagovnih znamkah. V vseh primerih pa so vedno možne prilagoditve ob interpretaciji statistik rasti profila in doseganju zastavljenih ciljev; če  smo si jih zastavili. Lahko bi zaključili s citatom oziroma naslovom knjige »Pojdi, kamor te vodi srce.«. Malenkost klišejsko, toda tako resnično. Sledilce pridobivamo z razlogom, ki pa ni nujno samo jezik, v katerem komuniciramo z njimi – nekaterim je pomembna estetika fotografij, drugim življenjski slog, ki ga fotografije prikazujejo. Bolj verjetno je, da boste kakšnega sledilca izgubili zaradi pravopisnih napak ali nejasnega pisanja kot pa zaradi izbora samega jezika.

Mnenja in stališča, izražena v tem članku, so izključno avtorjeva in ne odražajo nujno stališč podjetja W3B, d. o. o.

Naročite se na #hashtag e-novice!

Novo na #hashtag.si

AdEx 2025: digitalno oglaševanje doseglo 106,7 milijona EUR in skoraj 45-odstotni delež

Ljubljana, 28. maj 2026 – Slovenski trg digitalnega oglaševanja je v letu 2025 dosegel 106,7 milijona evrov, kar predstavlja 13,6-odstotno rast glede na leto prej. Skupni oglaševalski trg v Sloveniji je po oceni Mitje Tuškeja zrasel za 5,57 odstotka in v letu 2025 dosegel 212,6 mio EUR. Po podatkih raziskave AdEx 2025 digital ostaja največji medijski kanal v Sloveniji; v širši oceni oglaševalskega trga...

Wikipedia je prepovedala uporabo UI generiranih vsebin 

Konec marca 2026 je Wikipedia sprejela eno najstrožjih odločitev v svoji zgodovini in uradno prepovedala objavo člankov, ki jih napiše umetna inteligenca.   Platforma, ki jo milijoni ljudi še vedno razumejo kot zadnjo večjo utrdbo “človeškega interneta”, je s tem jasno pokazala, da v obdobju poplave generičnih UI vsebin ne želi postati še ena zbirka besedil brez odgovornosti, avtorstva in preverljivosti.  Nova pravila prepovedujejo uporabo velikih jezikovnih modelov (LLM) za pisanje ali prepisovanje...

Met Gala: dogodek, ki že dolgo ni več samo modni večer

Met Gala je eden tistih dogodkov, ki jih skoraj ni več mogoče razumeti zgolj skozi njihovo osnovno funkcijo. Formalno gledano gre za dobrodelni večer, namenjen zbiranju sredstev za Costume Institute, modni oddelek newyorškega Metropolitanskega muzeja umetnosti, v praksi pa je Met Gala veliko več kot to. Gre za natančno premišljen in kuriran kulturni spektakel, v katerem se prepletajo moda, medijska moč, vpliv, simbolni status...

Prihodnost kreativnosti ni samo v generiranju vsebin

V preteklem mesecu smo svoja obzorja širili na SOZ Akademiji. Ravid Kuperberg, trener strukturiranega kreativnega razmišljanja v svetu komunikacije blagovnih znamk v podjetju Mindscpaes je ponudil številne zanimive vpoglede v načine razmišljanja, kako zaradi UI drugače razmišljati o idejah. UI sama po sebi še ni kreativna Eno izmed osrednjih sporočil, ki jih je izpostavil, je bil, da UI sama po sebi še ni kreativna. Lahko generira...