Kaj je 4 P marketing? 

Pri pripravi marketinških strategij in načrtovanju kampanj se dandanes marketinški strokovnjaki še vedno držijo štirih ključnih vodnikov, tako imenovanih štirih P-jev marketinga: Product (izdelek), Price (cena), Place (mesto/kraj) in Promotion (promocija).  

Idejno zasnovo za koncept Marketing Mixa – katerega del so štirje P-ji – je že v 60ih letih prejšnjega stoletja do konca razvil ameriški akademik Neil H. Borden in zaradi svoje uspešnosti še danes ostaja izhodišče pri trženju podjetij ter uspešnem oglaševanju izdelkov ciljnim skupinam. 

1. Prvi P – izdelek 

Pod prvi P spada vprašanje, kaj podjetje ponuja in se navezuje na izdelek, predmet ali element, ki služi zadovoljitvi nekega povpraševanja, zapolnjuje pomanjkanje na trgu ali predstavlja inovativno rešitev. 

Izhodiščno vprašanje je, kako izdelek izgleda. Ali ima na sebi logotip, kakšna je embalaža, kako velik je in koliko različic izdelka obstaja, se izdelek spreminja skozi čas, in ali se posledično spreminja tudi njegova kvaliteta? Ima izdelek več različnih komponent, ki se jih lahko spreminja ali nadgrajuje, ima morda celo poseben način shranjevanja itd. O njem je potrebno razmišljati kot o celoti. 

Paziti je potrebno treba tudi, da podjetje dobro premisli o lastnostih izdelka, ki lahko vplivajo na njihovo poslovanje. Med drugim na način izdelave izdelka, oddaljenost tovarn s surovinami, logistiko pošiljanja in prejemanja izdelkov, način shranjevanja izdelkov, velikost prostorov za shranjevanje izdelkov idr. 

Pri snovanju prvega P-ja se torej razmislit predvsem o obliki izdelka in upravljanju procesov, povezanih z njim. 

2. Drugi P – cena 

Podjetje ima sedaj izdelek, ki ga želi prodati, a po kakšni ceni? Drugi P postavlja vprašanje, kakšna je cenovna politika podjetja in kako bo določila ceno izdelka. 

Pred takšno odločitvijo je zelo priporočljivo narediti analizo trga, kjer se pregleda konkurenčne izdelke in njihov cenovni razred. Pri tem podjetje dobi občutek, s kakšno ceno je lahko še konkurenčno in lahko hkrati pridobi kupca na svojo stran. 

Izdelek je cenovno mogoče umestiti v tri razrede: izdelek z visoko ceno, s srednje visoko ceno ali nizko ceno. Pri določitvi cene je nujno treba paziti in vključiti še stroške podjetja, ki jih izdelek prinese s seboj (v celotnem procesu, od izdelave do dostave). 

V skladu s politiko podjetja je dobro premisliti morebitne spremembe cene z različnimi popusti, znižanji in akcijami. S tem se lahko prepreči izgubo strank, ki bi bile lahko zaradi spremembe cene nezadovoljne ali pa izgubile zaupanje v podjetje. Zraven spada tudi morebitna priprava paketnih ponudb (količinski popust, popust ob nakupu določenih izdelkov …). 

Pri prodaji izdelka je seveda pomembno upoštevati tudi metode plačila izdelka zaradi katerih mora podjetje urediti marsikatero dodatno storitev, priskrbeti ustrezne aparate in pripraviti politiko plačevanja (število dni za plačilo, možnosti vračila …). 

Cena izdelka je na koncu tista, ki narekuje dobiček podjetja. Nanjo lahko vpliva vsak preostali P in jo hkrati pogojuje. 

3. Tretji P – mesto/kraj 

Naslednji P se navezuje na mesto ali kraj prodaje. Ko je izdelek izbran je v načrtu njegova prodaja. Bo to v fizični trgovini ali v spletni trgovini, morda celo na sejmih ali posebnih enkratnih dogodkih? 

Iz tega sledi naslednje ključno vprašanje, kje natančno bi se trgovina nahajala, bi bila locirana le v domačem kraju ali drugod po svetu. Bi podjetje odprlo svojo trgovino ali bi prodajalo izdelek v trgovinah drugega ponudnika. Poskrbeti je treba tudi za logistiko prevoza, pakiranja in shranjevanja izdelka ter misliti na velikost povpraševanja in dobavo izdelkov. 

Izbira kraja, kjer se bo izdelek tržil, je zelo pomembna, saj lahko z izbiro slabe lokacije vpliva na splošno uspešnost prodaje. 

4. Četrti P – promocija 

Ko podjetje določi izdelek, ki se bo prodajal po določeni ceni in na določenem mestu, ga je treba tudi promovirati.  

Zadnji P narekuje razmislek o publiki/občinstvu, ki bi si ga želeli doseči in določiti ciljno skupino. Kdo so kupci izdelka? Je to mlajša ali starejša populacija, morda so to nišne, specifične skupine, ki se ukvarjajo s točno določeno panogo ali pa celotna populacija na določenem geografskem kraju. 

Temu sledi izbor kanalov, preko katerih bo ciljna skupina najverjetneje iskala informacije o izdelku. S tem pristopom se lahko nato določi vrste oglaševanja. Na primer v obliki oglasa v časopisu, kot članek na portalu ali pa kot konkretno digitalno marketinško kampanjo – torej v najprimernejši obliki, ki bo uspešno dosegla ciljno skupino. 

Podjetje se mora vprašati tudi, kaj si želi s promocijo izdelka doseči. Si želi pridobiti nove kupce ali samo obdržati kupce ter jih spodbuditi k ponovnemu nakupu? Tudi, ko je promocija uspešna in prodaja primerno narašča, je treba vzpostaviti celoten proces, kjer je poskrbljeno za storitve za kupce po uspešnem nakupu in poskrbeti, da je metoda pridobivanja novih kupcev zakonita, brez kršenja kakršnih koli človekovih pravic. 

Zaključek 

Med štiri P-je se je sčasoma začelo dodajati še druge P-je, saj so se z razvojem področja marketinga in družbe pojavili novi dejavniki, na katere je treba biti pozoren: 

5. People (ljudje) – vsi procesi so pogojeni ljudem oz. potencialnim kupcem; 

6. Process (proces) – dodan proces uporabniške izkušnje; 

7. Physical evidence (fizični dokaz) – fizični dokaz, ki pokaže kupcu, kako se izdelek uporablja ali celo prikazuje uporabo izdelka, s katero se lahko kupec poistoveti. 

Iz 4 P marketinga je tako počasi nastal 5 P in nazadnje celo 7 P marketing. Nekateri se držijo 5 C marketinga (customer, company, competition, collaborators in climate), ki vključuje ideje 4 P marketinga, le z večjim poudarkom na zunanje dejavnike, kot so priložnosti za sodelovanja in konkurenčne raziskave. 

Zadnje čase je vedno več govora o »novih« 4 P-jih marketinga. Zaslediti je mogoče različne kombinacije novih predlogov, izbora katerih se konkretno razlikuje in izpostavlja določene nove dejavnike. Največkrat se pojavi Personalisation (personalizacija), saj kupci veliko raje kupijo izdelek, ki ga lahko prilagodijo svojim željam/potrebam. Med drugim sta tudi Partnerships (partnerstvo), ker kupci zelo radi kupujejo izdelke, ki so nastali s sodelovanjem dveh poznanih znamk in Purpose (namen), pri katerem se kupci pogosto odločajo za nakup izdelkov tistih podjetij, katerih vrednote in pogledi sovpadajo z njihovimi lastnimi. Zadnji »novi« P je težko določiti, saj je veliko možnosti: Positioning (pozicioniranje), Privacy (zasebnost), Permission (dovoljenje), Performance (učinkovitost) idr.   

Katja Filovski
Katja Filovski
Mlajša vodja digitalnih projektov, ki verjame, da so dobro sodelovanje v ekipi, ustrezna organizacija časa in premišljena razporeditev nalog ključni dejavniki za uspešno izvedbo projektov. Pomembno se ji zdi, da se vedno vzpostavi čim bolj jasna komunikacija ter gradi odnose z veliko razumevanja in empatije.
Mnenja in stališča, izražena v tem članku, so izključno avtorjeva in ne odražajo nujno stališč podjetja W3B, d. o. o.

Naročite se na #hashtag e-novice!

Novo na #hashtag.si

Wikipedia je prepovedala uporabo UI generiranih vsebin 

Konec marca 2026 je Wikipedia sprejela eno najstrožjih odločitev v svoji zgodovini in uradno prepovedala objavo člankov, ki jih napiše umetna inteligenca.   Platforma, ki jo milijoni ljudi še vedno razumejo kot zadnjo večjo utrdbo “človeškega interneta”, je s tem jasno pokazala, da v obdobju poplave generičnih UI vsebin ne želi postati še ena zbirka besedil brez odgovornosti, avtorstva in preverljivosti.  Nova pravila prepovedujejo uporabo velikih jezikovnih modelov (LLM) za pisanje ali prepisovanje...

Met Gala: dogodek, ki že dolgo ni več samo modni večer

Met Gala je eden tistih dogodkov, ki jih skoraj ni več mogoče razumeti zgolj skozi njihovo osnovno funkcijo. Formalno gledano gre za dobrodelni večer, namenjen zbiranju sredstev za Costume Institute, modni oddelek newyorškega Metropolitanskega muzeja umetnosti, v praksi pa je Met Gala veliko več kot to. Gre za natančno premišljen in kuriran kulturni spektakel, v katerem se prepletajo moda, medijska moč, vpliv, simbolni status...

Prihodnost kreativnosti ni samo v generiranju vsebin

V preteklem mesecu smo svoja obzorja širili na SOZ Akademiji. Ravid Kuperberg, trener strukturiranega kreativnega razmišljanja v svetu komunikacije blagovnih znamk v podjetju Mindscpaes je ponudil številne zanimive vpoglede v načine razmišljanja, kako zaradi UI drugače razmišljati o idejah. UI sama po sebi še ni kreativna Eno izmed osrednjih sporočil, ki jih je izpostavil, je bil, da UI sama po sebi še ni kreativna. Lahko generira...

#INSPIRACIJA: ko kampanja ni samo kampanja 

Če iščete inspiracijo in ne pregledujete tujih kampanj, delate nekaj narobe. Tuje kampanje nam pokažejo, kako lahko isto stvar povemo na toliko različnih načinov: bolj drzno, bolj čustveno, bolj duhovito ali preprosto bolj jasno.  Včasih je dovolj že dober slogan, drugič zanimiv format in tretjič ideja, ki je tako preprosta, da se vprašamo, »Zakaj se tega nismo spomnili sami?«. In ravno zato jih je vredno spremljati, opazovati in analizirati. Niti približno zato, da bi jih kopirali, ampak zato, da lažje razumemo,...