Kako dobra je slovenska oglaševalska praksa?

Slovenska oglaševalska zbornica je nedavno predstavila delo Oglaševalskega razsodišča v zadnjih treh letih, skozi izbrane primere, ki jih je razsodišče obravnavalo, pa ponudila iztočnice na vprašanje iz naslova.  

Porast pritožb 

Pravkar končani mandat razsodišča so zaznamovali pandemija in številni (tudi neetični) poskusi vplivanja na nevednost potrošnikov, je uvodoma povedal Jaka Repanšek, predsednik razsodišča v mandatu 2020-2022. V tem času je bil zabeležen tudi velik porast pritožb, o katerih je odločalo razsodišče, ki presoja predvsem o skladnosti prakse s slovenskim oglaševalskim kodeksom, ki kot temeljni akt samoregulative oglaševanja predstavlja nabor načel in pravil, ki jih morajo spoštovati oglaševalci pri snovanju svojih oglasov.  

Člani razsodišča tako na podlagi podanih pritožb na posamezni oglas ali oglaševalsko akcijo razsojajo o njihovi utemeljenosti. Razsodbe so javno objavljene v spletnem arhivu in lahko predstavljajo tudi izhodišče za prepoznavanje spornih oglaševalskih praks. Med pritožbami v zadnjem mandatu so sicer izstopale pritožbe za kršitve temeljnih pravil, vezanih na poštenost, resničnost, dokazljivost in prepoznavnost. Pojavljati so se začele tudi pritožbe na oglaševanje, ki se naslanja na okoljevarstvene teme in argumente. 

Kako izboljšati kakovost oglaševanja? 

Za ohranjanje (oziroma izboljšanje) kakovosti oglaševalske prakse v Sloveniji je zagotovo treba dobro poznati oglaševalski kodeks, v primeru dvomov pa izkoristiti pomoč, ki je na voljo. Razsodišče namreč podaja tudi mnenja o oglaševanju pred objavo. Sekretarka Oglaševalskega razsodišča Ana Predovič je poudarila, da so v zadnjem mandatu že opravili veliko neformalnega svetovanja, s katerim si lahko oglaševalci prihranijo težave ob morebitnih spornih praksah. Zainteresirana stranka tako lahko v primeru dvoma o skladnosti oglasa z Oglaševalskim kodeksom Oglaševalsko razsodišče še pred objavo oglasa zaprosi za mnenje. Prav podajanju predhodnih mnenj o morebitni neetičnosti oglasov pred objavo želi SOZ dati večji poudarek tudi v prihodnosti.  

Zaradi številnih sprememb v oglaševalski industriji, še posebej v digitalnih medijih, se v prihodnosti obeta nadgradnja obstoječega kodeksa, na evropskem nivoju pa se obetajo spremembe tudi z aktom o digitalnih storitvah (DSA). 

Mnenja in stališča, izražena v tem članku, so izključno avtorjeva in ne odražajo nujno stališč podjetja W3B, d. o. o.

Naročite se na #hashtag e-novice!

Novo na #hashtag.si

Ali Claude prehiteva Chat GPT?

V zadnjih letih o umetni inteligenci (UI) slišimo že na vsakem koraku, tako v službi kot tudi izven nje in četudi si tega ne želimo priznati, je postala neizogiben del naših življenj, vsaj v svetu marketinga. Ali jo uporabljamo ali ne, za katere namene in na kakšne načine – vse to je stvar vsakega posameznika in njegovih stališč, prepričanj, želja, nenazadnje tudi vrednot. Na eni...

Spotify vstopa v igro pozornosti

Spotify ni več samo prostor za glasbo v ozadju. Postaja prostor, kjer se dejansko dogaja marketing. Z novimi formati oglaševanja, kot so carousel (drsni) oglasi v pogledu Now Playing (trenutno predvajano) in sponzorirani prevzemi seznamov predvajanja, platforma očitno presega svojo klasično audio vlogo in prehaja v bolj vizualno ter interaktivno izkušnjo.   To pomeni, da oglaševalci ne nagovarjajo več le ušes, ampak tudi oči — in predvsem pozornost uporabnika. 👀 👂  Kar ta premik dela še posebej...

Od “prompta” do dobrega besedila: nasveti za pisanje besedil s pomočjo UI

Vsi, ki berete ta članek, umetno inteligenco (UI) skoraj zagotovo že uporabljate. Za ideje, za tekste, za vse mogoče. Zato ste se tudi znašli tukaj, kjer berete stavke, ki niso bili izmišljeni s strani UI, so pa bili pregledani in tu in tam (po mnenju UI) tudi izboljšani, da zvenijo bolj »samozavestno in premišljeno ter da je manj dolgovezenja in več 'pointa«. Njene besede, ne moje. Tako mi je namreč napisala, preden mi je dala popravljeno verzijo. Nato je dodala...

Kaj vaša najljubša blagovna znamka pove o vas

Stopite v katerokoli kavarno, pisarno ali letališki salon in to boste takoj opazili: ljudje ne nosijo le izdelkov, nosijo blagovne znamke. Svetleč Appleov logotip na prenosniku, Nikeov znak na supergah, Stanleyjeva termo skodelica na mizi, morda IKEA vreča, napolnjena z živili. Radi mislimo, da blagovne znamke izbiramo zaradi cene, kakovosti ali praktičnosti. Toda marketing že dolgo pozna resnico: blagovne znamke, ki jih imamo radi, pogosto...