Kako dobra je slovenska oglaševalska praksa?

Slovenska oglaševalska zbornica je nedavno predstavila delo Oglaševalskega razsodišča v zadnjih treh letih, skozi izbrane primere, ki jih je razsodišče obravnavalo, pa ponudila iztočnice na vprašanje iz naslova.  

Porast pritožb 

Pravkar končani mandat razsodišča so zaznamovali pandemija in številni (tudi neetični) poskusi vplivanja na nevednost potrošnikov, je uvodoma povedal Jaka Repanšek, predsednik razsodišča v mandatu 2020-2022. V tem času je bil zabeležen tudi velik porast pritožb, o katerih je odločalo razsodišče, ki presoja predvsem o skladnosti prakse s slovenskim oglaševalskim kodeksom, ki kot temeljni akt samoregulative oglaševanja predstavlja nabor načel in pravil, ki jih morajo spoštovati oglaševalci pri snovanju svojih oglasov.  

Člani razsodišča tako na podlagi podanih pritožb na posamezni oglas ali oglaševalsko akcijo razsojajo o njihovi utemeljenosti. Razsodbe so javno objavljene v spletnem arhivu in lahko predstavljajo tudi izhodišče za prepoznavanje spornih oglaševalskih praks. Med pritožbami v zadnjem mandatu so sicer izstopale pritožbe za kršitve temeljnih pravil, vezanih na poštenost, resničnost, dokazljivost in prepoznavnost. Pojavljati so se začele tudi pritožbe na oglaševanje, ki se naslanja na okoljevarstvene teme in argumente. 

Kako izboljšati kakovost oglaševanja? 

Za ohranjanje (oziroma izboljšanje) kakovosti oglaševalske prakse v Sloveniji je zagotovo treba dobro poznati oglaševalski kodeks, v primeru dvomov pa izkoristiti pomoč, ki je na voljo. Razsodišče namreč podaja tudi mnenja o oglaševanju pred objavo. Sekretarka Oglaševalskega razsodišča Ana Predovič je poudarila, da so v zadnjem mandatu že opravili veliko neformalnega svetovanja, s katerim si lahko oglaševalci prihranijo težave ob morebitnih spornih praksah. Zainteresirana stranka tako lahko v primeru dvoma o skladnosti oglasa z Oglaševalskim kodeksom Oglaševalsko razsodišče še pred objavo oglasa zaprosi za mnenje. Prav podajanju predhodnih mnenj o morebitni neetičnosti oglasov pred objavo želi SOZ dati večji poudarek tudi v prihodnosti.  

Zaradi številnih sprememb v oglaševalski industriji, še posebej v digitalnih medijih, se v prihodnosti obeta nadgradnja obstoječega kodeksa, na evropskem nivoju pa se obetajo spremembe tudi z aktom o digitalnih storitvah (DSA).