Kako na družbenih omrežjih ciljati različne generacije?

Težko je najti posameznike, še posebej mlajših generacij, ki na družbenih omrežjih nimajo vsaj enega profila. Vsaka generacija se na družbena omrežja odziva drugače in pričakuje vsebine po svojem okusu. Kje lahko njihovo pot prečkajo podjetja in v kaj bo to vodilo?

Ciljanje glede na različne generacije

Baby Boomerji

Baby Boomerji (rojeni med 1955 in 1963) so generacija, ki se je z družbenimi omrežji srečala šele na sredini svoje poslovne kariere. Čeprav se uporaba teh platform v generaciji povečuje, je še vedno določen delež ljudi, ki novim načinom komuniciranja čisto ne zaupajo in se jim še niso predali. (vir)

82 % generacije med uporabniki interneta ima vsaj en profil na družbenih omrežjih. Njihovi najljubši platformi sta Facebook in LinkedIn, omrežji pa najraje uporabljajo za komunikacijo in raziskovanje. Raje uporabljajo računalnik, kot mobilni telefon, zato se tudi nakup preko njega ali aplikacije ne izvede.

Na družbenih omrežjih preživijo v povprečju 1 uro in 1 minut, kar je 20 % več kot leta 2015, uporaba Instagrama in WhatsAppa pa se je povečala za kar 98 %, kar nakazuje, da se tudi starejše generacije rade učijo novih prijemov komunikacije.

Generacija X

Generacija X (rojeni med 1964 in 1982) v veliki večini predstavlja vodilne položaje na delovnih mestih in razpolagajo z najvišjim razpoložljivim dohodkom med vsemi generacijami. Ni skrivnost, da je ta generacija tudi najbolj zastopana na LinkedInu.

Člani Generacije X cenijo svojo neodvisnost in se pred nakupom informirajo o izdelku ali storitvi. V kar 68 % sklenejo svojo odločitev na podlagi priporočil in spletnih mnenj (t. i. Review).

Na družbenih omrežjih preživi v povprečju 1 uro in 29 minut, kar je 13 % več kot leta 2015, poleg tega se rast uporabe Instagrama in WhatsAppa 38 %.

Milenijci

Milenijci (rojeni med 1983 in 1996) preživijo v povprečju 2 uri in 28 minut na družbenih omrežjih, kar je 6 % več kot leta 2015, uporaba Instagrama in WhatsAppa pa se je v tem obdobju povečala za 17 %.

Tehnologija jim je blizu, kot tudi družbena omrežja, saj so njihov primarni vir spletne komunikacije. Vpliv družbenih omrežij pa se kaže tudi pri potrošnji izdelkov, saj se kar 72 % generacije strinja, da so kupili modni izdelek na podlagi objave na Instagramu in 84 % se jih strinja, da je UGC (t. i. User generated content) odločal o njihovi odločitvi.

Generacija Z

Generacija Z (rojeni med 1997 in 2003) je prihodnost našega gospodarstva. Njeni predstavniki na družbenih omrežjih preživijo v povprečju 3 ure in 7 minut, kar je 16 % več kot leta 2015. Uporaba Instagrama in WhatsAppa pa se je v tem obdobju povečala za kar 17 %.

Družbena omrežja so njihov primarni medij zabave, saj člani generacije rajši uporabljajo platformo YouTube kot televizijo. Do platform dostopajo prek mobilnih naprav in v kar 44 % do svojih profilov na družbenih omrežjih dostopajo vsako uro. Skoraj vsi člani generacije (95 %), prisotni v raziskavi, aktivno uporabljajo platformo YouTube. Polovica teh se tudi strinja, da je to njihova najljubša platofrma in da si brez nje ne predstavljajo življenja. Generacija Z je torej generacija YouTuba.

Kako lahko torej podjetje targetira različne generacije, glede na njihove navade uporabe družbenih omrežij?

Generacije družbena omrežja

(vir)

Mnenja in stališča, izražena v tem članku, so izključno avtorjeva in ne odražajo nujno stališč podjetja W3B, d. o. o.

Naročite se na #hashtag e-novice!

Novo na #hashtag.si

AdEx 2025: digitalno oglaševanje doseglo 106,7 milijona EUR in skoraj 45-odstotni delež

Ljubljana, 28. maj 2026 – Slovenski trg digitalnega oglaševanja je v letu 2025 dosegel 106,7 milijona evrov, kar predstavlja 13,6-odstotno rast glede na leto prej. Skupni oglaševalski trg v Sloveniji je po oceni Mitje Tuškeja zrasel za 5,57 odstotka in v letu 2025 dosegel 212,6 mio EUR. Po podatkih raziskave AdEx 2025 digital ostaja največji medijski kanal v Sloveniji; v širši oceni oglaševalskega trga...

Wikipedia je prepovedala uporabo UI generiranih vsebin 

Konec marca 2026 je Wikipedia sprejela eno najstrožjih odločitev v svoji zgodovini in uradno prepovedala objavo člankov, ki jih napiše umetna inteligenca.   Platforma, ki jo milijoni ljudi še vedno razumejo kot zadnjo večjo utrdbo “človeškega interneta”, je s tem jasno pokazala, da v obdobju poplave generičnih UI vsebin ne želi postati še ena zbirka besedil brez odgovornosti, avtorstva in preverljivosti.  Nova pravila prepovedujejo uporabo velikih jezikovnih modelov (LLM) za pisanje ali prepisovanje...

Met Gala: dogodek, ki že dolgo ni več samo modni večer

Met Gala je eden tistih dogodkov, ki jih skoraj ni več mogoče razumeti zgolj skozi njihovo osnovno funkcijo. Formalno gledano gre za dobrodelni večer, namenjen zbiranju sredstev za Costume Institute, modni oddelek newyorškega Metropolitanskega muzeja umetnosti, v praksi pa je Met Gala veliko več kot to. Gre za natančno premišljen in kuriran kulturni spektakel, v katerem se prepletajo moda, medijska moč, vpliv, simbolni status...

Prihodnost kreativnosti ni samo v generiranju vsebin

V preteklem mesecu smo svoja obzorja širili na SOZ Akademiji. Ravid Kuperberg, trener strukturiranega kreativnega razmišljanja v svetu komunikacije blagovnih znamk v podjetju Mindscpaes je ponudil številne zanimive vpoglede v načine razmišljanja, kako zaradi UI drugače razmišljati o idejah. UI sama po sebi še ni kreativna Eno izmed osrednjih sporočil, ki jih je izpostavil, je bil, da UI sama po sebi še ni kreativna. Lahko generira...