Kako na družbenih omrežjih ciljati različne generacije?

Težko je najti posameznike, še posebej mlajših generacij, ki na družbenih omrežjih nimajo vsaj enega profila. Vsaka generacija se na družbena omrežja odziva drugače in pričakuje vsebine po svojem okusu. Kje lahko njihovo pot prečkajo podjetja in v kaj bo to vodilo?

Ciljanje glede na različne generacije

Baby Boomerji

Baby Boomerji (rojeni med 1955 in 1963) so generacija, ki se je z družbenimi omrežji srečala šele na sredini svoje poslovne kariere. Čeprav se uporaba teh platform v generaciji povečuje, je še vedno določen delež ljudi, ki novim načinom komuniciranja čisto ne zaupajo in se jim še niso predali. (vir)

82 % generacije med uporabniki interneta ima vsaj en profil na družbenih omrežjih. Njihovi najljubši platformi sta Facebook in LinkedIn, omrežji pa najraje uporabljajo za komunikacijo in raziskovanje. Raje uporabljajo računalnik, kot mobilni telefon, zato se tudi nakup preko njega ali aplikacije ne izvede.

Na družbenih omrežjih preživijo v povprečju 1 uro in 1 minut, kar je 20 % več kot leta 2015, uporaba Instagrama in WhatsAppa pa se je povečala za kar 98 %, kar nakazuje, da se tudi starejše generacije rade učijo novih prijemov komunikacije.

Generacija X

Generacija X (rojeni med 1964 in 1982) v veliki večini predstavlja vodilne položaje na delovnih mestih in razpolagajo z najvišjim razpoložljivim dohodkom med vsemi generacijami. Ni skrivnost, da je ta generacija tudi najbolj zastopana na LinkedInu.

Člani Generacije X cenijo svojo neodvisnost in se pred nakupom informirajo o izdelku ali storitvi. V kar 68 % sklenejo svojo odločitev na podlagi priporočil in spletnih mnenj (t. i. Review).

Na družbenih omrežjih preživi v povprečju 1 uro in 29 minut, kar je 13 % več kot leta 2015, poleg tega se rast uporabe Instagrama in WhatsAppa 38 %.

Milenijci

Milenijci (rojeni med 1983 in 1996) preživijo v povprečju 2 uri in 28 minut na družbenih omrežjih, kar je 6 % več kot leta 2015, uporaba Instagrama in WhatsAppa pa se je v tem obdobju povečala za 17 %.

Tehnologija jim je blizu, kot tudi družbena omrežja, saj so njihov primarni vir spletne komunikacije. Vpliv družbenih omrežij pa se kaže tudi pri potrošnji izdelkov, saj se kar 72 % generacije strinja, da so kupili modni izdelek na podlagi objave na Instagramu in 84 % se jih strinja, da je UGC (t. i. User generated content) odločal o njihovi odločitvi.

Generacija Z

Generacija Z (rojeni med 1997 in 2003) je prihodnost našega gospodarstva. Njeni predstavniki na družbenih omrežjih preživijo v povprečju 3 ure in 7 minut, kar je 16 % več kot leta 2015. Uporaba Instagrama in WhatsAppa pa se je v tem obdobju povečala za kar 17 %.

Družbena omrežja so njihov primarni medij zabave, saj člani generacije rajši uporabljajo platformo YouTube kot televizijo. Do platform dostopajo prek mobilnih naprav in v kar 44 % do svojih profilov na družbenih omrežjih dostopajo vsako uro. Skoraj vsi člani generacije (95 %), prisotni v raziskavi, aktivno uporabljajo platformo YouTube. Polovica teh se tudi strinja, da je to njihova najljubša platofrma in da si brez nje ne predstavljajo življenja. Generacija Z je torej generacija YouTuba.

Kako lahko torej podjetje targetira različne generacije, glede na njihove navade uporabe družbenih omrežij?

Generacije družbena omrežja

(vir)

Mnenja in stališča, izražena v tem članku, so izključno avtorjeva in ne odražajo nujno stališč podjetja W3B, d. o. o.

Naročite se na #hashtag e-novice!

Novo na #hashtag.si

Kako in kdaj je potrebno označiti vsebine, ustvarjene z umetno inteligenco?

Nova pravila iz 50. člena Akta o umetni inteligenci (Uredba (EU) 2024/1689), ki so začela veljati 2. avgusta 2026, uvajajo obveznosti glede preglednosti pri uporabi umetne inteligence. Da bi podjetjem olajšali razumevanje novih pravil, je Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS (AKOS) na prošnjo Slovenske oglaševalske zbornice (SOZ) pripravila pojasnila o tem, katere vsebine je treba označiti in katere ne.  Smernice za izvajanje in Kodeks ravnanja  Evropska...

Ko kultura postane del blagovne znamke

Zakaj globalne blagovne znamke vse pogosteje vključujejo tradicionalne grafične elemente različnih kultur v svoje izdelke? V zadnjih letih globalne blagovne znamke vse pogosteje vključujejo tradicionalne grafične elemente različnih kultur v svoje izdelke. Japonska kaligrafija, mehiški geometrijski vzorci, kitajski simboli in nordijski ornamenti se pojavljajo na embalaži, oblačilih, obutvi in v oglaševalskih kampanjah. Takšni elementi niso le dekoracija, temveč pomagajo znamkam ustvarjati bolj prepoznavno vizualno identiteto, se približati lokalnim...

6 kampanj s Cannes Lions 2026, ki si jih velja ogledati 

Na festivalu Cannes Lions 2026 so znova dokazali, da najboljše ideje niso nujno najdražje. Letos so navduševale kampanje, ki so s preprostimi, a domiselnimi rešitvami povezale humor, družbeni vpliv in izjemno moč največjih globalnih blagovnih znamk. Pokukajte 5 kampanj, ki so najbolj odmevale med stroko in občinstvom.  Hyundai: Coquí Alarmed Agencija: BBDO Puerto Rico  Potem ko so se obiskovalci Portorika na spletu pritoževali nad petjem avtohtone žabice coquí, je Hyundai standardni zvok odklepanja v svojih rent-a-car vozilih zamenjal z njenim oglašanjem. Z domiselno...

Meta želi pomagati, včasih malo preveč

Meta ima rada besedo priporočeno.  Advantage+ placements (umestitve)? Priporočeno. Samodejne izboljšave kreativ? Priporočeno. Naj Meta malo razširi sliko, doda glasbo in iz fotografije naredi video? Zakaj pa ne?  Na prvi pogled se sliši odlično: manj ročnega dela, več različic oglasa in več prostora za optimizacijo. Težava nastane, ko Meta vaš oglas izboljša nekoliko bolj, kot ste načrtovali. Izdelek lahko spremeni obliko, fotografija dobi nenavadno ozadje, glasba ne ustreza znamki, iz ene...