Spletne nakupovalne navade slovenskih potrošnikov v 2015

24. 11. 2015 se bo na Ljubljanskem gradu s konferenco sMind zaključil projekt Spletni trgovec leta 2015. Znani bodo zmagovalni spletni trgovci, katerim lahko potrošniki zaupajo in predstavljajo primere najboljših praks, na konferenci pa bodo razkriti tudi sveži podatki največjega raziskovalnega projekta spletnih nakupovalnih navad v Sloveniji.

Organizator projekta, Ceneje d.o.o., ki upravlja vodilni slovenski portal za primerjalno nakupovanje ceneje.si, že razkriva nekatere najbolj zanimive podatke letošnje raziskave, ki so jo izvedli s partnersko agencijo Valicon in je obsegala okrog 30.000 slovenskih spletnih kupcev.

  • Kar za 58 % je v primerjavi z letom 2013 narasel delež slovenskih kupcev, ki mesečno opravijo vsaj 1 nakup prek spleta! Ta trend kaže, da med slovenskimi uporabniki interneta število intenzivnih spletnih kupcev vztrajno raste.
  • Od leta 2013 do danes je delež uporabnikov interneta, ki s spletnimi nakupi sploh nimajo izkušenj, padel za 30 %!
  • Iz 2014 do danes je delež slovenskih kupcev, ki vsaj 1 od 10 nakupov opravijo v tujini, narasel za 12 %! Slovenci sicer še vedno bolj zaupamo domačim trgovcem, a vedno bolj prakticiramo tudi nakupovanje izven meja države.

Preverite, kako do širšega kroga potencialnih kupcev na ravni EU

Najnovejši podatki Evropske komisije kažejo, da na ravni EU še vedno obstajajo številne prepreke za čezmejno spletno nakupovanje, glavni izziv pa je nezaupanje potrošnikov. Različne evropske institucije skušajo pospešiti razvoj enotnega evropskega trga in ena takih je EMOTA, European Multi-channel and Online Trade Association.

24. 11. 2015 bodo slovenski spletni trgovci izvedeli, kako lahko dosežejo kredibilnost trgovine na ravni EU in kako pridobijo znano EU značko, ki označuje varno in zanesljivo storitev. Generalni sekretar organizacije EMOTA, Maurits Bruggink, ki bo na konferenci predaval na temo povečevanja zaupanja spletnih kupcev v spletno nakupovanje v tujini, pred dogodkom razkriva nekatere zanimive trende.

Bruggink glede trenutnega stanja zaupanja potrošnikov pojasnjuje: »Številne študije kažejo, da bodo tisti potrošniki, ki so že opravili nakup prek spleta v tujini, to ponovili, kar je spodbuden podatek.« Dodaja, da v splošnem študije s tega področja kažejo, da s strani potrošnikov obstaja velika potreba po jasnih in preglednih informacijah. Dobiti morajo prave informacije glede možnosti dostave, celotnega stroška naročila in prave podatke o zalogi. »Nekatere raziskave Evropske komisije kažejo, da skoraj 70 % potrošnikov prekine naročilo prav zaradi slabih informacij o dostavi.«

Koliko evropskih potrošnikov pa dejansko nakupuje prek spleta v drugih državah članicah? Bruggink odgovarja, da uradni podatki Evropske komisije kažejo okoli 15% čezmejno spletno prodajo, če gledamo povprečje v EU. »A obstajajo države, kjer je delež potrošnikov, ki prek spleta nakupujejo v tujini, višji od 70 %. Tipično čezmejno spletno nakupovanje v EU je regionalno, kar pomeni skupni jezik in manjše dostavne stroške. Zanimiv podatek je, da manj kot 30 % vseh trgovcev dejansko prodaja v tujini.«

Bruggink poudarja tudi pomanjkanje zavedanja osnovnih potrošniških pravic, tako na strani potrošnikov samih kot tudi trgovcev. »Zavedanje pravic potrošnika in uveljavljanje le-teh je ključno za povečanje zaupanja v spletno nakupovanje. Zakonodaja na področju spletne prodaje se običajno razvija hitreje kot na drugih področjih prava. Na drugi strani pa je enako pomembno tudi, da potrošniki ne postanejo preobramenjeni z informacijami, ker to škoduje osnovnemu namenu teh pravic. Z razvojem tehnologij se razvijajo možnosti za ustrezno prikazovanje potrošnikovih pravic.«

Preverite celoten intervju >>

Maurits-Bruggink-600-300

POHITITE IN IZKORISTITE 15% POPUST NA PRIJAVO S KODO SMIND15!

Konference sMind ne smete zamuditi če:

  • kupujete prek spleta in vas zanima, katerim trgovcem lahko zaupate,
  • imate svojo spletno trgovino ali razmišljate o zagonu,
  • se ukvarjate s trgovino v tradicionalnih kanalih in hočete doseči tudi potencialne kupce na spletu.

Preverite celoten program konference sMind >>

Mnenja in stališča, izražena v tem članku, so izključno avtorjeva in ne odražajo nujno stališč podjetja W3B, d. o. o.

Naročite se na #hashtag e-novice!

Novo na #hashtag.si

Wikipedia je prepovedala uporabo UI generiranih vsebin 

Konec marca 2026 je Wikipedia sprejela eno najstrožjih odločitev v svoji zgodovini in uradno prepovedala objavo člankov, ki jih napiše umetna inteligenca.   Platforma, ki jo milijoni ljudi še vedno razumejo kot zadnjo večjo utrdbo “človeškega interneta”, je s tem jasno pokazala, da v obdobju poplave generičnih UI vsebin ne želi postati še ena zbirka besedil brez odgovornosti, avtorstva in preverljivosti.  Nova pravila prepovedujejo uporabo velikih jezikovnih modelov (LLM) za pisanje ali prepisovanje...

Met Gala: dogodek, ki že dolgo ni več samo modni večer

Met Gala je eden tistih dogodkov, ki jih skoraj ni več mogoče razumeti zgolj skozi njihovo osnovno funkcijo. Formalno gledano gre za dobrodelni večer, namenjen zbiranju sredstev za Costume Institute, modni oddelek newyorškega Metropolitanskega muzeja umetnosti, v praksi pa je Met Gala veliko več kot to. Gre za natančno premišljen in kuriran kulturni spektakel, v katerem se prepletajo moda, medijska moč, vpliv, simbolni status...

Prihodnost kreativnosti ni samo v generiranju vsebin

V preteklem mesecu smo svoja obzorja širili na SOZ Akademiji. Ravid Kuperberg, trener strukturiranega kreativnega razmišljanja v svetu komunikacije blagovnih znamk v podjetju Mindscpaes je ponudil številne zanimive vpoglede v načine razmišljanja, kako zaradi UI drugače razmišljati o idejah. UI sama po sebi še ni kreativna Eno izmed osrednjih sporočil, ki jih je izpostavil, je bil, da UI sama po sebi še ni kreativna. Lahko generira...

#INSPIRACIJA: ko kampanja ni samo kampanja 

Če iščete inspiracijo in ne pregledujete tujih kampanj, delate nekaj narobe. Tuje kampanje nam pokažejo, kako lahko isto stvar povemo na toliko različnih načinov: bolj drzno, bolj čustveno, bolj duhovito ali preprosto bolj jasno.  Včasih je dovolj že dober slogan, drugič zanimiv format in tretjič ideja, ki je tako preprosta, da se vprašamo, »Zakaj se tega nismo spomnili sami?«. In ravno zato jih je vredno spremljati, opazovati in analizirati. Niti približno zato, da bi jih kopirali, ampak zato, da lažje razumemo,...