Se nam obeta nova regulacija na področju digitalnih medijev in vplivnostnega marketinga? 

V zadnjih letih se je kot del oglaševalske industrije eksponentno povečalo trženje preko vplivnežev. Danes pa lahko z gotovostjo trdimo, da je trg vplivnežev postal enakovreden z ostalimi oblikami spletnega oglaševanja.

V zadnjih letih se je kot del oglaševalske industrije eksponentno povečalo trženje preko vplivnežev. Leta 2022 je bil v svetovnem merilu ocenjen na 15 milijard ameriških dolarjev, leta 2016 pa na 1,7 milijarde. Razlika je očitna.  

Vplivnostnemu marketingu daje moč ravno zabrisana meja med iskrenimi priporočili in tistimi, ki so nastali na podlagi plačila. Če k temu prištejemo še veliko število zvestih sledilcev, lahko trdimo, da je tržni doseg vplivnostnega marketinga primerljiv z dosegom tradicionalnih medijev. S popularnostjo sodelovanja med spletnimi vplivneži in podjetji pa postaja vedno pomembnejše vprašanje zakonodajne ureditve tega področja. V tujini se s področjem prikritega in zavajajočega oglaševanja na družbenih omrežjih ukvarja že kar nekaj organizacij. V Ameriki Agencija za zaščito konkurence (FTC), v Franciji Organ za profesionalizacijo oglaševanja (ARPP), na Irskem Organ za oglaševalske standarde (ASAI) in v Avstraliji Združenje nacionalnih oglaševalcev (AANA).  

In ravno nepoznavanje predpisov s tega področja lahko hitro privede do uporabe zavajajočih praks. Na ravni Evropske unije je v pripravi nova zakonodaja, zato tudi pri nas na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport v sodelovanju s Tržnim inšpektoratom Republike Slovenije temu področju namenjajo več pozornosti. Jeseni Evropska komisija načrtuje skupni nadzor držav članic glede oglaševanja vplivnežev na spletu. Nova evropska zakonodaja bo to področje dodatno urejala v smislu preprečevanja in sankcioniranja nespoštovanja potrošniške zakonodaje s strani vplivnežev. 

Tudi vplivneži morajo pri oglaševanju ali prodaji preko socialnih omrežij z namenom zaščite potrošnikov spoštovati predpise s področja poslovanja in oglaševanja.  »Vsakdo, ki v okviru svojega profila na socialnem (sic) omrežju opravlja pridobitno dejavnost, na primer oglašuje izdelke proti plačilu, mora biti za svojo dejavnost ustrezno registriran oziroma mora imeti urejen status, kot pravna oseba ali samostojni podjetnik,« opozarja glavna tržna inšpektorica Andreja But. Vplivneži v zakonodaji niso posebej definirani, a zanje veljajo enake zahteve kot za druge, ki se ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo. Če vplivnež opravlja pridobitno dejavnost brez urejenega statusa, gre za delo na črno, ki je prepovedano in se kaznuje z globo. Enako velja tudi za tiste vplivneže, ki opravljajo brezplačne storitve, kot so posredovanje podatkov in oglaševalska sporočila. 

»Vplivneži, ki na trgu nastopajo kot ponudniki storitev informacijske družbe, morajo na svojih spletnih straneh zagotavljati lahek, neposreden in stalen dostop do podatkov o podjetju in sedežu, veljaven elektronski naslov za hitro in učinkovito komuniciranje ter matično in davčno številko,« je še dodala Butova, »prav tako pa morajo te informacije zagotavljati tisti vplivneži, ki opravljajo brezplačne storitve, kot so posredovanje podatkov in oglaševalska sporočila.« Storitve informacijske družbe so drugače tiste gospodarske dejavnosti, ki se izvajajo preko spleta ter vključujejo prodajo storitev, blaga in digitalne vsebine na podlagi sklepanja pogodb prek spleta.  
 
Poleg tega pa vplivneže zavezujejo še dodatne določbe o oglaševanju. In sicer morajo biti oglaševalska sporočila v jeziku, ki je potrošnikom na območju Republike Slovenije lahko razumljiv.  

Andreja But še poudanja: »Iz vseh oglaševalskih sporočil mora biti jasno razvidno in prepoznavno, da gre za oglaševalsko sporočilo in katero podjetje je njegov naročnik.« Jasno in skladno s predpisi morajo biti oglaševane tudi posebne ponudbe (popusti, premije, darila, nagradne igre). Vse navedbe in trditve v oglasih morajo biti resnične in dokazljive, zavajajoče, nepoštene in agresivne poslovne prakse pa so prepovedane. 

Trenutno se gremo vplivnostni marketing še vsak malo po svoje. Slovenska oglaševalska zbornica priznava, da zakonodaja in Slovenski oglaševalski kodeks težko dohajata hiter tehnološki razvoj in spretnost ponudnikov in drugih deležnikov na družbenih medijih. Smernic, ki bi ločevale med prav in narobe, zaenkrat še ni. In glede na pravno praznino na področju regulacije novih in digitalnih medijev, bo izgleda tako ostalo tudi v prihodnje. 

Naročite se na #hashtag e-novice!

* obvezno polje

Privolim, da lahko W3B, d.o.o. moje osebne podatke obdeluje za naslednje namene:

Enkrat mesečno prejmete e-novice. Dovolite, da vaš e-naslov uporabimo za pošiljanje e-novic skladno s pogoji varstva osebnih podatkov. Odjavite se lahko kadarkoli.

Novo na #hashtag.si

Google trends

Zakaj Google Trends?

Dandanes, ko se trg nenehno spreminja in informacije krožijo hitreje kot kadarkoli, je ključno, da sodelavci v marketingu razumejo, kaj zanima njihove stranke. Eden...
Upravljanje oglasov

Upravljanje oglasov: samostojno ali s pomočjo posrednika? 

O čem govorimo?  Podjetja, ki oglašujejo in se srečajo z digitalnim marketingom, skoraj vedno pridejo do točke, ko se morajo odločiti, kako bodo optimizirala svoje...
Pripovedovanje

Moč zgodb v prazničnem času 

Praznični čas prinaša občutke topline, nostalgije in povezanosti – prav te pa najbolj uspešno prebudi dobra zgodba. V času obdarovanja in dragocenih trenutkov nas...