RAZKORAK V ZNANJIH S PODROČJA UI

Podjetja se soočajo z veliko vrzeljo v znanju na področju umetne inteligence, ki ovira njihovo sposobnost za uvajanje in uporabo sodobnih AI-tehnologij. Kaj lahko naredijo?

Različne industrije se spopadajo z velikim pomanjkanjem izobraženega tehnološkega kadra, kar je delna posledica vedno pogostejše vpeljave umetne inteligence (UI) in uporabo generativne UI pri avtomatizaciji procesov in storitev. UI ima potencial za dvig ponudbe industrij na višji nivo, saj lahko optimizira delovne in poslovne procese, pomaga pri odločitvah in avtomatizaciji zamudnih opravil. Hkrati pa se vedno bolj kaže težava, kako izobraziti obstoječi kader o rokovanju z UI pri novih spremembah in napredkih na delovnih mestih. Prav tako se spreminjajo tudi profili in zahteve pri zaposlovanju novega kadra, od katerih se to znanje tudi že pričakuje. 

Zakaj prihaja do razkoraka? 

Povpraševanje za zaposlitve s področja UI se hitro povečuje, a če se primerja podjetja med sabo, pri vseh ne poteka sorazmerno enakomerno. Pri podjetjih, ki vpeljujejo UI, se zaznava prepočasno izobraževanje obstoječega kadra o tem, kako rokovati z UI.  

Na uspešno izobraževanje kadra vpliva marsikateri dejavnik. Med prvimi so spol in leta, sledijo še proračuni, namenjeni za izobraževanja delavcev, dostopi do orodij in načini izobraževanj ter pomanjkljiva notranja ureditev za izvedbo izobraževanja sodelavcev.  

Nekatera podjetja se odločijo za vpeljavo UI v delovne procese, a neuspešno identificirajo določene načine, kako bi bila UI najbolje uporabljena in izkoriščena. Posledično ne znajo določiti, katere spretnosti točno so potrebne za izpolnitev teh dolžnosti.  

Katere spretnosti so potrebne za rokovanje z UI? 

Na zaposlitvenem trgu že obstaja ekosistem visokega povpraševanja za znanje o UI in za sorodna področja. V primeru, ko se podjetje odloči za vpeljavo UI v delovne procese, potrebujejo zaposlene, ki bodo UI zgradili in UI »prevajalce«, ki bodo prenesli izzive, vsebine in potrebe podjetja v nekakšno rešitev, s katero si bo podjetje lahko nato pomagalo. Le-ti morajo znati namestiti: generativno UI, napovedovalno analitiko, velike jezikovne modele (LLM), obdelavo naravnega jezika (NLP), strojno učenje, globoko učenje in ojačitveno učenje.  

Hkrati se pričakuje, da imajo ti zaposleni znanja s področij, kot so varnost, zasebnost, podatkovna znanost, statistika, razvoj programske opreme, pisanje kod, modelov in algoritmov. Drugi morajo znati prevzeti vlogo managerjev, ki delajo skupaj z zelo specifičnimi sodelavci (oblikovalci, strokovnjaki z določenih področij). Zavedati se morajo tudi, katera so aktualna področja, na katerih dela podjetje in katere cilje zasleduje, da bo UI lahko res postala uporabna. 

Seveda ni nujno, da se morajo posledično zaposleni, ki so na primer v tesnem stiku z razvijalci UI, naučiti pisati kode od začetka do konca – vedno si lahko pomagajo z implementacijo intuitivnih orodij. 

Kako zakrpati luknjo s področja UI v delovnem okolju? 

Podjetja se morajo aktivno osredotočiti na izobraževanje in usposabljanje zaposlenih, da bi premagala pomanjkanje znanja, povezanega z UI. To pomeni strateške naložbe v stalno učenje, sodelovanje z izobraževalnimi ustanovami ter uvedbo programov za usposabljanje, prilagojenih specifičnim potrebam podjetja. Pomembno je tudi vključevanje zaposlenih v razvoj rešitev UI, kar prispeva k hitrejši in bolj vključujoči implementaciji tehnologije. 

Vir: IBM 

Katja Filovski
Katja Filovski
Mlajša vodja digitalnih projektov, ki verjame, da so dobro sodelovanje v ekipi, ustrezna organizacija časa in premišljena razporeditev nalog ključni dejavniki za uspešno izvedbo projektov. Pomembno se ji zdi, da se vedno vzpostavi čim bolj jasna komunikacija ter gradi odnose z veliko razumevanja in empatije.
Mnenja in stališča, izražena v tem članku, so izključno avtorjeva in ne odražajo nujno stališč podjetja W3B, d. o. o.

Naročite se na #hashtag e-novice!

Novo na #hashtag.si

Ali Claude prehiteva Chat GPT?

V zadnjih letih o umetni inteligenci (UI) slišimo že na vsakem koraku, tako v službi kot tudi izven nje in četudi si tega ne želimo priznati, je postala neizogiben del naših življenj, vsaj v svetu marketinga. Ali jo uporabljamo ali ne, za katere namene in na kakšne načine – vse to je stvar vsakega posameznika in njegovih stališč, prepričanj, želja, nenazadnje tudi vrednot. Na eni...

Spotify vstopa v igro pozornosti

Spotify ni več samo prostor za glasbo v ozadju. Postaja prostor, kjer se dejansko dogaja marketing. Z novimi formati oglaševanja, kot so carousel (drsni) oglasi v pogledu Now Playing (trenutno predvajano) in sponzorirani prevzemi seznamov predvajanja, platforma očitno presega svojo klasično audio vlogo in prehaja v bolj vizualno ter interaktivno izkušnjo.   To pomeni, da oglaševalci ne nagovarjajo več le ušes, ampak tudi oči — in predvsem pozornost uporabnika. 👀 👂  Kar ta premik dela še posebej...

Od “prompta” do dobrega besedila: nasveti za pisanje besedil s pomočjo UI

Vsi, ki berete ta članek, umetno inteligenco (UI) skoraj zagotovo že uporabljate. Za ideje, za tekste, za vse mogoče. Zato ste se tudi znašli tukaj, kjer berete stavke, ki niso bili izmišljeni s strani UI, so pa bili pregledani in tu in tam (po mnenju UI) tudi izboljšani, da zvenijo bolj »samozavestno in premišljeno ter da je manj dolgovezenja in več 'pointa«. Njene besede, ne moje. Tako mi je namreč napisala, preden mi je dala popravljeno verzijo. Nato je dodala...

Kaj vaša najljubša blagovna znamka pove o vas

Stopite v katerokoli kavarno, pisarno ali letališki salon in to boste takoj opazili: ljudje ne nosijo le izdelkov, nosijo blagovne znamke. Svetleč Appleov logotip na prenosniku, Nikeov znak na supergah, Stanleyjeva termo skodelica na mizi, morda IKEA vreča, napolnjena z živili. Radi mislimo, da blagovne znamke izbiramo zaradi cene, kakovosti ali praktičnosti. Toda marketing že dolgo pozna resnico: blagovne znamke, ki jih imamo radi, pogosto...