Kako “umetno inteligentni” ste že kaj v vaših organizacijah? Prepozno je namreč, da bi se še kar spraševali, ali je UI le nepotreben hype ali morda celo brezpredmetna igračka, ki bo slej ko prej izgubila trenutni momentum. Orodja umetne inteligence, trend razvoja in njene učinke je treba budno spremljati ter si raje zastavljati vprašanje, kako učinkovito integrirati UI v vaše delovne procese.
Čas je za (postopno) transformacijo
Vsaka organizacija ima svoje specifične lastnosti, osebnost, DNK in tok dela, ki si ga skroji skozi zavedne in nezavedne procese odločanja, sestavljanja ekipe, izbire naročnikov ali uporabnikov ter mehanizme produktivnosti. Vsaka organizacija – mala, srednja ali velika – je tako svoj unikum.
To je sicer poenostavljena verzija opisa področja analize poslovnih in delovnih procesov, a pove nam nekaj ključnega: težko je posplošiti in tipologizirati delovne procese, še težje pa je posplošiti transformacijo teh procesov. Kar v resnici integracija nečesa novega tudi je.
Sklepamo lahko, da tudi dolgoročno uspešna integracija UI v delovne procese ne bo lahka. Ni enega odgovora, ni razdelane tipologije integracije, ki jo lahko enostavno implementiramo v posameznem sektorju (vsaj zaenkrat še ne). Za zdaj je vsak subjekt na trgu sam zase, vsak si sam kroji usodo v tej 4. industrijski revoluciji. Predlagamo torej, da si čim prej začrtate svojo strategijo integracije UI, ki pa naj bo fleksibilna in spremenljiva.
Buzzword
Na nedavnem marketinškem festivalu Diggit smo večkrat slišali vprašanja govorcev: “Ali pri svojem delu že uporabljate ChatGPT?”, “Ali ste zaposlene že seznanili z digitalnimi orodji, kot so MidJourney in Dall-E?” in “Kdo od vas redno uporablja umetno inteligenco pri svojem delu?”.
Eden od govorcev, Alastair Banks (Optix Solutions), je kot strokovnjak za digitalne trende napovedal, da je UI največja nova stvar od iznajdbe interneta in da se je treba čim prej lotiti spoznavanja novih orodij, ki nam jih ta trend ponuja. Izpostavil je, da je industrija digitalnega oglaševanja še posebej izpostavljena tem spremembam, saj je nedavni ChatGPT bot najbolj specializiran ravno v lingvističnem strojnem učenju in tako nišno nadvse uporaben pri avtomatizaciji pisanja besedil za vrsto spletnih objav ter kampanj.
Dilema
Razmislimo o tem, ali je umetnointeligenčni marketing zares “the next big thing” in ali bo zamajal temelje dosedanjih poslovnih praks.
Spomnim se, ko je leta 2016 na oder dogodka Web Summit v Lizboni prišla SOPHIA – humanoidna umetna inteligenca, govoreči “socializirani” robot. Njen izumitelj iz podjetja Hanson Robotics se je prav zares pogovarjal z njo. Imela je občutek za interakcijo, počakala je, da je prišla do besede in bilo je opaziti zametke socialne, če ne celo emocionalne inteligence. Revolucionarno. Film A.I. Stevena Spielberga je kar naenkrat postal realnost ali pa je morda še boljši primer film Ex Machina.
Kulturne imaginacije robotike segajo še dlje nazaj in krojijo usodo današnjih UI inovacij. Film Metropolis (1927) Fritza Langa je bil recimo direktna inspiracija za Sophio, antropomorfizacija v distopičnem romanu Krasni novi svet Aldousa Huxleyja pa je od leta 1932 tlakovala pot marsikateri paradigmi družbenih ved in v filozofiji popularizirala vprašanje transhumanizma. Bolj kot ne pa je koncept združevanja človeka in stroja vseboval kritične konotacije, kritiko kapitalizma, kritiko družbenih institucij, okornih družbenih procesov in utesnjenosti.
Se zato ob novem valu navdušenja nad umetno inteligenco zopet poraja strah? Kakšna bo prihodnost dela? Ali bomo postali popolnoma zamenljivi? Ali je to konec človeštva?
To se namreč dogaja tudi sedaj: gre “le” za ponoven val navdušenja nad umetno inteligenco, ki mu bo najverjetneje sledila “zima“. Med Sophio in ChatGPT4 je recimo preteklo šest let. V tem času se je zgodilo marsikaj: propadlo je več tehnoloških podjetij za UI, padla je vrednost mnogih delnic in nenazadnje so uveneli koncepti, kot so internet stvari (ang. Internet of Things, IOT) in pametni pomočniki (ang. Smart Assistants), kot sta na primer Siri in Alexa. Umetna inteligenca se torej v valovih postopoma vzpostavlja že vsaj 100 let, v tehnološkem smislu pa polovico manj in preteklo bo še nekaj časa, preden bo robot prišel na razgovor za službo.
Prav zdaj smo torej priča četrtemu valu razvoj UI – ja, dajmo surfati na njem! A strateško, premišljeno in s poudarkom na avtomatizaciji delovnih procesov, tako da ponavljajoče se naloge naložimo orodjem umetne inteligence, kreativne pa človeku.
UI elementi v procesih
Napovedujemo, da bo 4. val umetnointeligenčne transformacije delovanja subjektov tesno pripet na proces transformacije organizacije dela, ki se v mednarodnem kontekstu odvija že vrsto let – digitalizacijo poslovanja.
Kot predpogoj se v pri tem pojavlja zelo pomembna perspektiva mikroekonomije, in sicer, kako standardizirati naloge, procese, postopke, komunikacijo, transakcije, interakcije ipd., da lahko digitalizacijo poslovanja sploh lahko izvedemo. Če želimo v naš sistem poslovanja integrirati orodja umetne inteligence, je predpogoj podoben. Svoje procese moramo bolj natančno definirati, popisati, standardizirati in tudi optimizirati, avtomatizirati.
Clutter (nered in nepotrebna navlaka) – kot bi rekla Marie Kondo in Scott Sonenshein v knjigi Joy at Work: Organizing Your Professional Life – v delovnem procesu ne deluje dobro na zaposlene ter na končno produktivnost. Treba je optimizirati: urediti proces odločanja (ang. tidying decision-making) ter urediti ekipo (ang. tidying teams).
Avtomatizacija procesov je torej podlaga za UI transformacijo, saj je predpogoj za spremembo organizacije ravno to, da natančno specificiramo, kakšna je naša organizacija dela.
UI transformacija = reorganizacija
Strokovnjaki napovedujejo, da je pri integraciji umetne inteligence v poslovanje ključno, da preučite, katere delovne naloge se da avtomatizirati do te mere, da lahko zanje priučite UI. Pri tem je najboljše investirati v razvoj personaliziranih, hišnih UI botov, ki bodo v sebi že imeli podatkovno bazo vaših strank, ciljev, standardov ter bodo skladno s tem lahko relevantno izpolnjevali delovne naloge.
Pri tem se ponuja napoved trenda v ustvarjanju novih delovnih mest, specialistov, ki bodo te bote vsebinsko opremljali (ang. Prompt Engineers). V marketinškem svetu je smotrno torej investirati veliko pozornosti v združevanje tehnologij MarTech, programske opreme v obliki storitve (ang. Software as a Service, SaaS) in umetne inteligence.
A nikar ne pozabite, bot (vsaj še za zdaj) rabi zelo natančna pisna navodila, da vam lahko dostojno izvede delo. Pri tem se spet vrnemo na avtomatizacijo procesov – za dosego večje profitabilnosti so ključni jasni in vitki (ang. Lean) delovni procesi (ang. Workflow), zato morda ni zanemarljiva zamisel, da bi že zdaj uvedli te standarde in bi tudi človeška inteligenca ustvarila boljše rezultate.
Organizacijska inteligenca oziroma emocionalna inteligenca organizacije je torej nujen predpogoj razvoja produktivnost s pomočjo UI.
Naj zaključim z mislijo:
Vse je v predpripravi,
ali kot bi rekli največji svetovni kuharji:
“Mise en place is a must”.
Viri:
- Davenport, Thomas H., Holweg, Matthias and Dan Jeavons; How is AI Helping Companies Redesign Processes. Harvard Business Review. Dostopno na https://hbr.org/2023/03/how-ai-is-helping-companies-redesign-processes [6. 6. 2023].
- Lee, Kai-Fu. 2018. The Four Waves of A.I. Medium. Dostopno na https://kaifulee.medium.com/the-four-waves-of-a-i-46e7e627c054 [6. 6. 2023].
- Stokes, Caroline. 2019. Elephants Before Unicorns: Emotionally Intelligent HR Strategies to Save Your Company. Irvine, ZDA: Entrepreneur Media[BB1] [BB2] .https://hbr.org/search?term=thomas h. davenport
