Slike delimo na vektorske in rastrske.
Vektorska grafika
za izris oblik, točk, črt in krivulj uporablja matematiko . Tako omogoča številne manipulacije brez popačenja in izgube kakovosti.
Najpogosteje uporabljen program za delo z vektorskimi datotekami je Adobe Ilustrator. Vektorske datoteke zablestijo v svojem sijaju, ko na primer potrebujemo logotip v velikosti za jumbo plakat ali pa želimo majhni ikoni spremeniti barvo ter jo vključiti na svojo vizitko. Primerov je ogromno. V praksi vektorske datoteke za uporabo na spletu in v tisku pogosto shranimo v rastrsko obliko. In to je neprimerljivo lažje, kot pa je vektorizirati rastrsko grafiko.
Kako prepoznamo vektorsko grafiko?
Po končnici, ki jo ima datoteka. Te so:
- svg – Datoteko lahko povečate ali zmanjšate in ohranila bo ostrino in jasnost, običajno uporabljeno pri manj kompleksnih grafikah – kot so ikone, možnost prosojnega ozadja, brez programov za vektorsko grafiko jo lahko odprete samo v brskalniku,
- eps – Lahko je sestavljena iz grafike, besedila ali ilustracije in v več plasteh, zato primerna za urejanje v orodjih, kot je Illustrator,
- ai – Datoteka ustvarjena z aplikacijo Adobe Illustrator, zanjo velja enako kot za eps,
- PDF – Glede na način shranjevanja PDF-ja in seveda tudi odvisno od tega, v katerem programu je bil PDF pripravljen, je možno urejati elemente iz nekaterih PDF datotek.
Prednosti so neskončna povečava in spreminjanje brez izgube kakovosti. Pri rastrskih datotekah so slike sploščene, vektorske pa so načeloma razslojene (plasti oz. Layerji), kar je dodaten razlog za možnost urejanja posameznega elementa brez vpliva na druge.
Pomanjkljivosti vektorske grafike so omejene z detajli, saj pri njih težje dosežemo fotorealistične učinke in naravno senčenje.
Rastrska grafika
je slika narejena iz številnih majhnih kvadratkov z informacijami o barvi, ki jih imenujemo piksli (to so majhni kvadratki, ki jih vidimo na zaslonih. Glej sliko)
Ko govorimo o tisku, je rastrska slika sestavljena iz pik, ki se nanašajo na pike črnila na tiskovini (DPI – dots per inch).
Za rastrske grafike je značilno, da fotorealistično upodabljajo svet, zato je tudi najbolj pogost tip tovrstne grafike fotografija.
Programi za obdelovanje slik, kot je Adobe Photoshop, lahko spremenijo posamezne piksle, ali skupine pikslov tako, da izboljšajo ali kako drugače spremenijo sliko.
Kako vemo, da gre za rastrsko grafiko?
Obstajajo različni formati s končnicami:
- jpeg – Najboljše razmerje med kakovostjo in težo datoteke, manjša velikost – kompresija, pri kateri se ohranijo svetlost in barve posameznega piksla, a izgubimo določene informacije o sliki.
- png – Omogoča transparentno ozadje – pogosta uporaba za shranjevanje logotipov.
- tiff – nekompresirane rastrske datoteke, visoka jakost in se uporablja predvsem za tisk.
- bmp – slika z visoko ločljivostjo, zato primerna za urejanje in tisk.
- gif – podpira animacije, omogoča prosojno ozadje.
- webp – naj bi zamenjal obstoječe formate JPG, GIF in PNG na spletu in pohitril delovanje strani.
- psd – ni končna grafika, ampak Photoshopova datoteka, ki jo je možno urejati.
Prednosti rastrske grafike so številne podrobnosti, prikazane na naraven način, možnost manipulacije z raznimi učinki in enostavno tiskanje, saj tiskalniki prav tako izdelajo sliko s pomočjo množice obarvanih točk.
Pomanjkljivost je to, da imajo privzeto končno velikost in zato smo pri povečevanju omejeni, ker slike hitro postanejo nejasne; izgubimo kvaliteto in postanejo zamegljene.
Poleg poznavanja različnih formatov je dobro imeti tudi osnovno razumevanje o ustreznih dimenzijah ter razmerjih slik in grafik. Naj bodo za objavo na blogu ali pa naslovno sliko na vašem novem dogodku, ki ste ga ustvarili na Facebooku. Več o dimenzijah, ločljivosti in o velikosti (teži) datotek bomo pisali tudi na Hashtag.si.
