Prvotni pomen besede remiks se je nanašal na glasbo. Beseda pa je dobila nov pomen in si jo lahko razlagamo tudi kot združevanje in urejanje obstoječih materialov, iz katerih ustvarimo nekaj novega.

Ko sem pred približno desetimi leti naletela na serijo štirih dokumentarnih filmov filmskega ustvarjalca Kirbya Fergusona z naslovom Everything is a remix, sem doživela aha trenutek. Začela sem se spraševati o tem, ali sploh obstajajo povsem izvirne ideje in kako se te rodijo? So res le skupek inspiracij iz sveta, ki nas obroža?

V epizodah Everything is a remix Kirby pravi, »da sta ustvarjalnost in kreiranje novih idej obdana z meglo mitov. Eden od njih naj bi bil ta, da ustvarjalnost izvira le iz navdiha«. Meni, da ustvarjalnost ni čarovnija in da napačno razumemo svoje ustvarjanje. Pravi, »da ideje nastajajo s kopiranjem, kljub temu da si tega ne želimo priznati«.

V Everything is a remix je izpostavljena misel, da je na začetku ustvarjalne poti težko biti izviren in originalen. Da zgradimo temelje znanja in razumevanja, je običajno, da se na začetku poslužujemo kopiranja. Ko to usvojimo, lahko začnejo nastajati bolj zanimive ideje in rešitve. Kot primer navede prvi album Boba Dylana, ki vsebuje enajst priredb pesmi.

Šele ko pridobimo dovolj znanja in razumevanja, lahko vzamemo idejo in s pomočjo transformacije iz nje ustvarimo novo različico. Najbolj zanimivi rezultati pa nastanejo, ko je združenih več idej.

Johann Gutenbergov tiskarski stroj je bil izumljen okoli leta 1440, a skoraj vsi sestavni deli stroja so bili prisotni že stoletja, on pa je združil že obstoječe komponenete v nekaj izjemnega.

Zato nam kot recept za uspeh predstavi princip: Kopiraj (Copy) → Spremeni (Transform) → Združuj (Combine).

V drugi epizodi omeni, da naj bi bilo kar 74 od 100 filmov izmed desetih najbolj dobičkonosnih filmov posameznega leta v zadnjem desetletju nadaljevanj ali pa predelav že obstoječih filmov, prilagoditev stripov, računalniških iger in knjig.

Pravi, »da je za ustvarjalnost potreben zgled. Vse je skupek obstoječih rešitev, vplivov iz naših življenj in življenj ljudi okoli nas«.  

V četrti epizodi govori o tem, kako se ideje obravnavajo kot lastnina, kot edinstvene in izvirne. A idejam težko postavimo jasne meje, saj niso vedno preposto določljive, ampak so večplastne in prepletene.

Kot posledica tega, da se naše intelektualno delo prodaja in kupuje, so bile uvedene avtorske pravice za medije in patenti za izume. Kasneje je na zahtevo trga nastal še nov pojem – intelektualna lastnina.

In kako poleg omenjenega pristopa Kopiraj, Spremeni in Združuj še lahko pristopamo h kreiranju novih idej?

Shed Simove in kako odklenemo kreativnost

Na letošnjem Diggitu je bil govorec tudi anglež Shed Simove, ki je bil gost tudi na TedX St. Peters Port. Kako odklenemo svojo kreativnost, predstavi tako, da nam razkrije tri načine, kako imeti izjemne ideje.

1. Omeni našo izjemno zmožnost, da si zamislimo koncept, ki lahko obstaja le v prihodnosti, in naredimo načrt, kako se bo ta koncept realiziral.
   Predstavi podoben pristop, kot je omenjen v Everything is a remix – »Take something that already exists and just twist it slightly«, kar v prevodu pomeni, da vzemi obstoječe in temu dodaj novo podobo.

2. Njegov nasvet je tudi, da moramo na življenje gledati kot na eksperiment. Včasih lahko naše zamisli ne privedejo do pričakovanih rezultatov, včasih jih lahko presežejo, včasih pa vidimo, da nam ni uspelo. A vedno lahko poskusimo z novim eksperimetnom. To nas osvobodi strahu pred neuspehom.
   Pravi tudi, naj bomo drzni ter naj si upamo poskušati in tvegati. Spodbudi nas, da ko poznamo pravila področja svojega ustvarjanja, si dovolimo, da jih tudi kdaj prekršimo. Ob tem pa mislimo, na ustvarjanje dodane vrednosti svojih zamisli.

3. Shed je mnenja, da večjo moč kot znanje v današnjem svetu predstavlja sposobnost povezovanja in združevanja različnih delčkov pridobljenih informacij in znanja. Tretji nasvet je torej, naj vzamemo idejo iz drugega področja, panoge, indrustrije ali skupnosti in to apliciramo na svojo idejo.
   Zaključi s tem, da je inspiracija povsod okoli nas.

Navdih in neuspeh

Ko pride do ustvarjanja novih idej se spomnim na Erika Kessla, ki je imel na letošnjem SOFu predavanje z naslovom Navdih in neuspeh.

V svojem govoru je izpostavil, da so neuspeh, negotovost in napake ključne v ustvarjalnem procesu. Pravi, da živimo v svetu, kjer vse teži k perfekciji, a v kreativnosti si lahko dopustimo, ne le, da kdaj naredimo napake, temveč tudi, da jih poskušamo narediti namenoma. Pravi, da »if no one hates it, no one loves it«, kar pomeni, naj ne stremimo k ustvarjanju nečesa, kar bi zadovoljlilo vse okuse. Opozoril je na to, da če nekomu nekaj, kar smo naredili ni všeč, to še ne pomeni, da stvar ni dobra. Pomembno se mu zdi, da sprejmemo tudi na prvi pogled nemogoče ideje.

V tem zapisu omenim naslednje pristope k ustvarjanju novih idej:

• Kopiraj → spremeni → združuj, oziroma to, da naj vzamemo ostoječe in temu nadanemo novo podobo.
• Naj gledamo na ustvarjanje kot na eksperiment, ki bo morda uspešen, morda pa ne, saj s tem izgubimo strah pred neuspehom.
• Da vzamemo svoje znanje iz drugih področij in ga apliciramo na naš izziv, čeprav sta na prvi pogled nepovezana.
• Da si moramo dovoliti biti drzni in razmišljati izven okvirjev ter kršiti pravila.
• Naj se ne bojimo napak, saj so ključne pri ustvarjalnem procesu.

Moja misel

Ideje se mi porodijo, ko so moji možgani v alfa stanju, stanje sproščene pozornosti – vsaj tako se mi zdi. Morda ko sedim na balkonu in razmišljam o izzivu, ko hodim domov iz službe ali pa ko pred spanjem poležavam v postelji. Dovolimo si torej tekom dneva vzeti čas za premor in za sanjarjenje. Drugi način, ki mi je zelo všeč, pa je brainstorming z ekipo. Vedno, ko se za mizo usede več ljudi z željo, da ustvari nekaj novega in lahko na plano privrejo različne zamisli in se rodijo čudovite ideje. Torej ne pozabimo si vzeti časa za oddih in sodelovanje.