V dobi, ko so vsi dogodki, počitnice, druženja in celo obroki ovekovečeni na družbenih omrežjih, nas pogosto lahko obišče občutek, da nekaj pomembnega zamujamo ali da gre drugim bolje od nas. Pa so ti posamezniki tudi v resnici bolj uspešni, izpopolnjeni, srečnejši?
Razumevanje FOMO
»Fear of missing out« ali FOMO (v prevodu strah pred zamujanjem) je izraz, ki se je razvil skupaj z digitalno dobo in vpliva celo na nakupne procese, vendar nam je bil ta fenomen znan že pred razvojem družbenih omrežij.
Zaskrbljenost pred izključenostjo izhaja iz potrebe po pripadnosti, saj si ljudje želimo imeti svoj delček sveta pod Soncem. Vsak od nas si želi biti sprejet, biti del nečesa večjega od nas samih. Ko smo sprejeti kot del družbe ali kulture, nas navdajo občutki varnosti, smisla in identitete, na čemer temelji osebnostni razvoj, ki nas spremlja skozi celotno življenje.
Razvoj digitalnih kanalov je ljudem omogočil, da svoja življenja delijo s svetom. Ožji krogi prijateljev, katerim so bile sprva vsebine namenjene, so se začeli širiti med znance in kaj kmalu tudi med neznance, ki so jim algoritmi pokazali javno objavljene zapise, fotografije in videoposnetke, na podlagi tipa vsebin, v katere so se vključevali.
Vpliv na nakupne odločitve
Na družbena omrežja so ne dolgo po začetku digitalne dobe skočile tudi različne blagovne znamke, ki se jim je kot prodajalcem odprl razsežen svet novih potencialnih kupcev. Vsi potencialni kupci pa so v osnovi samo ljudje, ki si želijo pripadati in ostati v koraku z dogajanjem. Tega se blagovne znamke zavedajo, celo do te mere, da je apeliranje na FOMO nepogrešljiv del mnogih marketinških strategij.
FOMO je vzporedno z razvojem družbenih omrežij pridobival na svoji moči, njegova prisotnost pa iz dneva v dan raste, saj je vsak dan s svetom deljenih nešteto objav, pojavljajo se novi trendi in uporabniki želijo ostati relevantni, želijo (po)ostati del sodobne kulture, želijo nekam pripadati. Po najbolj svežih podatkih iz DataReportala, je v letu 2023 povprečen posameznik preživel 2 uri in 23 minut dnevno na družbenih omrežjih.
V tem času je uporabnik zasut z ogromno količino podatkov, vsebin in oglasov, kar pusti pečat na razmišljanju, dojemanju in delovanju. Kakovost in narava sporočil, ki jih v tem času prejme, zelo enostavno sprožita FOMO, saj se začne primerjati z drugimi in želi tekmovati z njimi – želi si, da bi tudi sam imel takšne (ali boljše) izdelke in izkušnje.
Številni obrazi FOMO
Pomembno je, da se tako v vlogi potrošnikov, kot v vlogi prodajalcev zavedamo, da FOMO srečamo v različnih oblikah. Klasični primeri strategij, ki temeljijo na FOMO, so omejene ponudbe, akcije »samo danes« ali »skoraj razprodano«. Ko potrošnik vidi, da je nekaj na voljo samo za omejen čas ali v omejenih količinah, se sproži strah, da bo zamudil priložnost za nakup. Ta strah potrošnika spodbuja k hitremu odločanju in nakupu, saj se boji, da bo izgubil možnost, če ne bo takoj ukrepal.
Naj torej uporabimo FOMO ali ne?
Uporaba FOMO poleg tega, da spodbuja hitrejše odločitve za nakup, povečuje prepoznavnost blagovne znamke in privablja nove stranke, nenazadnje pa tudi krepi zvestobo, saj bodo potrošniki, ki so že bili deležni občutka zadovoljstva ob nakupu pod vplivom straha pred zamujanjem, bolj nagnjeni k ponovnemu dejanju.
Kljub temu, da ima uporaba te strategije kar nekaj koristi, moramo biti pri uporabi previdni in predvsem odgovorni. Zavedati se moramo, da FOMO sporočila vplivajo predvsem na sprožitev negativnih čustev – strah, ljubosumje, stres, tesnoba. Živimo v času, ko so potrošniki izobraženi in imajo na voljo veliko virov, ki bodo vplivali na njihovo izbiro, zato se takšni potrošniki ob prekomerni uporabi negativnih sprožilcev lahko počutijo izkoriščene in s tem znamka izgublja zaupanje. Če se prodajalec takšnih sporočil poslužuje na dolgi rok, je velika verjetnost, da se bodo kupci v prihodnosti izogibali nakupovanju pri znamki, kjer so v tem procesu pod prevelikim stresom.
Pri uporabi je torej ključno, da je ta odgovorna in dobro premišljena, takšna, ki izraža družbeno odgovornost blagovne znamke, pozitivne vidike svojih izdelkov (ali storitev) in gradi trajne pozitivne povezave s potrošniki.
Zaključek
Mnenja o tem, ali je FOMO le občutek, da zaostajamo, ali to dojemamo kot motivacijo, da se iz dneva v dan izboljšujemo, so deljena. V času, ko se življenja odvijajo v veliki meri tudi na družbenih omrežjih, je vredno razmisliti, kaj nam največ pomeni. Katere so naše vrednote, prioritete in koliko nam je pomembno, da smo nenehno na tekočem z dogajanjem? Seveda je pomembno, da ostanemo v koraku s časom (zlasti ko nam tako narekuje kariera), ampak kako si predstavljamo svoje ravnovesje? Kje postavimo mejo med konzumiranjem vsebin in občutkom stresa, negotovosti, da bomo izključeni iz nečesa?
